Sklep za kandidaturo so že sprejeli koprski občinski svetniki, ki so k sodelovanju povabili tudi Izolo in Piran. Skupaj bi lahko pripravili projekt, ki bi ustrezno predstavljal celotno kulturno ponudbo na Obali, so prepričani na koprski občini, na katero so pobudo za kandidaturo naslovili Avditorij Portorož, Obalne galerije Piran in Gledališče Koper, v rokah katerega je tudi priprava potrebne dokumentacije.

Če bi bil Koper izbran za Evropsko prestolnico kulture, bi mestu to omogočilo izpopolnitev kulturne infrastrukture in obnovitev starega mestnega jedra, upajo v Kopru, kjer obljubljajo, da bi mesto prispevalo k sodobni nacionalni kulturni identiteti. Največje slovensko obalno mesto se ob uspešni kandidaturi nadeja tudi večjega obiska turistov in obiskovalcev kulturnih prireditev.

Koper se nadeja pozitivnih vplivov
Mojca Beljan, ki je na mestni občini Koper odgovorna za stike z javnostmi, je kot prednost Kopra navedla zlasti bogato kulturno dediščino in sodobne kulturne vsebine, ki ne tvorijo le lokalne in regionalne kulturne identitete, ampak prispevajo tudi k nacionalni kulturni identiteti. Kot "stranske učinke" uspešne kandidature vidijo v Kopru tudi spodbudo dolgoročni načrtni mestni kulturni politiki, krepitev urbane identitete Kopra in povezovanje razpoložljivih kulturnih, institucionalnih, gospodarskih, človeških in drugih virov, kar bi utrdilo mednarodno identiteto Kopra in Obale.

Za zdaj štirje slovenski kandidati
V Sloveniji so tako za zdaj štirje kandidati, ki bi leta 2012 gostili Evropsko prestolnico kulture, njihovo končno število pa bo znano 28. februarja, ko se izteče javni razpis ministrstva za kulturo. Končno odločitev o gostitelju bo sicer dal Svet Evropske unije, ki bo na podlagi priporočila Evropske komisije in posvetovalnih mnenj Evropskega parlamenta ter skupine sedmih neodvisnih izvedencev za kulturno področje izrekel končno besedo.

Vrednote, ki jih morajo imeti kandidati
Za kandidaturo naj bi bila sicer primerna mesta, ki upoštevajo sedem načel: poudarjati morajo evropske vrednote, promovirati dogodke, ki vključujejo tudi predstavnike drugih evropskih mest in prispevajo k vzpostavitvi trajnih kulturnih povezav, podpirati in razvijati ustvarjalno delo, zagotavljati udeležbo in sodelovanje čim več prebivalcev, spodbujati udeležbo čim več državljanov EU-ja in čim večjo raznovrstnost kulturnih dogodkov, omogočati dialog med evropskimi in neevropskimi kulturami ter izkoristiti svojo kulturno dediščino, mestno arhitekturo in kakovost življenja v mestu.