Uradna Ankara tako navaja, da je vrnitev arheološke dediščine v Turčijo projekt, za katerega se zavzemajo že leta. A pri tem so se, če gre verjeti Nemškemu arheološkemu inštitutu, zatekli k precej skrajnim metodam. Tako naj bi lani zagrozili, da bodo nemškim arheologom vzeli dovoljenja za izkopavanje, če jim ne bo vrnjena ogromna, kakih 3.300 let stara hetitska sfinga. Ta je z velikim pompom nato res prispela nazaj v Ankaro, Turki pa naj bi Nemcem podaljšali le dovoljenja za restavracijska dela, ne pa tudi za izkopavanja.

Kot je povedal Herman Parzinger, predsednik Fundacije kulturne dediščine Prusije, je šlo za znamenje dobre volje, na katero pa so Turki odgovorili z novimi zahtevami: tako zdaj med drugim pričakujejo še vrnitev več kot dva tisoč let starega torza s kipa ribiča v Hadrijanovih termah v Afrodiziadi.

Turčija se je zapletla tudi v spor s pariškim Louvrom, od koder pa sporočajo, da ne nameravajo vrniti ničesar. Francoski arheologi tako v Turčiji že dve leti nimajo dovoljenja za delo.

Muzej civilizacij na dveh hektarih in pol
Ertugrul Gunay, turški minister za kulturo in turizem, zatrjuje, da Turčija ne zahteva ničesar, kar ji ne bi pripadalo. V zadnjih desetih letih je lastnike tako že zamenjalo več kot štiri tisoč starin, ki so iz Evrope in Amerike pripotovale nazaj v domovino. A še to je malo, pravi Gunay in dodaja, da njegova država šele v zadnjem času odkriva svojo antično preteklost, pri čemer želi, da bi se njeni muzeji lahko kosali z evropskimi. Leta 2023, ob stoletnici ustanovitve turške republike, tako nameravajo odpreti Muzej civilizacij, ki se bo razprostiral na dveh hektarih in pol.

Rimsko kopališče potonilo zaradi gradnje jezu
Drugo plat zgodbe predstavljajo arheologi, ki pravijo, da bi Turki lahko pokazali več skrbi za domača arheološka najdišča. Februarja 2011 so, denimo, poplavi prepustili rimsko kopališče Allianoi, ki je tako postalo žrtev gradnje novega jezu. V anatolijskem mestu Konya pa so pet tisoč let staro pokopališče pred kratkim zabetonirali in spremenili v športno igrišče. Te navedbe je potrdil tudi turški arheolog, ki je želel ostati neimenovan, pravi pa, da odnosa svoje vlade do kulturne dediščine ne razume najbolje.

"Turška vlada ima vso pravico, da zahteva vrnitev določenih starin, a tega ne bi smeli izsiljevati z ogrožanjem tujih izkopavanj," je še povedal.