Od kdaj, hudiča, ima Marx kar koli z umetnostjo in zakaj je dobro, da umetniki in umetnostni teoretiki kar naenkrat poznajo Marxa? Foto: EPA
Od kdaj, hudiča, ima Marx kar koli z umetnostjo in zakaj je dobro, da umetniki in umetnostni teoretiki kar naenkrat poznajo Marxa? Foto: EPA

Ekaterina Degot, umetnostna zgodovinarka in kuratorka, Delo, 15. november 2014

"Politika je najvišja in vseobsegajoča umetnost in mi, ki ustvarjamo sodobno popularno umetnost, smatramo sebe za politike."

Laibach

Ko zmešamo umetnost in politiko, in to brez laibachovske ironije, dobimo problem. Omenjal sem že kustosa in umetnostnega teoretika Borisa Groysa, ki je na mariborskem EPK-ju stresal nepovezane nesmisle o kapitalizmu. In nič kaj dosti drugega. Pred tedni smo brali pogovor z znanim ruskim kuratorjem Viktorjem Misianom. Misiano je govoril skoraj izključno o Rusiji, Putinu, Ukrajini. Zdaj imamo svežo nagrajenko Igorja Zabela, ki v Delu govori skoraj o vsem … razen o umetnosti. Nagrado Igorja Zabela je dobila za "dosežke na področju umetnostne zgodovine in teorije" in "za svoje interdisciplinarno delo, v katerem se osredotoča na družbenopolitične in umetnostne teme v Rusiji in vzhodni Evropi".

Dobro; vse je lahko umetnost, tudi politika. O tem ni dvoma. Lahko pa kar takoj potegnem induktiven sklep: bolj kot je umetnost družbeno kritična, bolj je v umetniškem smislu konformistična. In vzhodna Evropa skupaj s slovenskim umetniškim mainstreamom (ja, MSUM + sateliti so mainstream po definiciji, kaj ste pa mislili!) ima s tem hude probleme.

Od kdaj, hudiča, ima Marx kar koli z umetnostjo in zakaj je dobro, da umetniki in umetnostni teoretiki kar naenkrat poznajo Marxa? Od takrat, ko so se vsi skupaj spremenili v amaterske antropologe, sociologe in politologe, (ki včasih pogledajo tudi kakšno sliko). Seveda je oportuno non stop nakladati o kapitalizmu, politiki, Putinu, to pač umetniškim esteblišmentom po (vzhodni) Evropi paše. Tovrstna kritika je sicer umestna, da ne bo pomote. Ampak, zakaj zdaj tudi umetniki in teoretiki nakladajo samo še o tem? Ker je poceni. Fajn je. In modno. In fejst človek izpadeš. Pa še nagrado dobiš.

Če ne maraš družbenokritične umetnosti, si po definiciji za 'kapitalizem' in 'desničarje'? Kaj pa če ne maraš ne kapitalizma ne družbenokritične umetnosti? Sledeč zgornji indukciji postane umetnost namreč trivialna tisti hip, ko postane politična. In prosim; ne mi zdaj za nalašč omenjat Picassove Guernice.

Teh kuratorjev umetnost enostavno ne zanima.

P. S. @Pokvejice, Asap, Zek & drugi: Moja teorija o umetnosti je preprosta in robustna. Nič pa še nisem slišal, kaj v njej ne drži in zakaj ne. Dajte se malo potrudit s kakšnimi argumenti.