V New Yorku rojeni Greene je bil v mladosti član ameriške organizacije Črnih panterjev in zagrizen aktivist proti vietnamski vojni. Fotoreporter, ki se je v osemdesetih letih preselil v Pariz, je bil zagovornik nenehnega odstiranja še tako neprijetne resnice. Foto: AP
V New Yorku rojeni Greene je bil v mladosti član ameriške organizacije Črnih panterjev in zagrizen aktivist proti vietnamski vojni. Fotoreporter, ki se je v osemdesetih letih preselil v Pariz, je bil zagovornik nenehnega odstiranja še tako neprijetne resnice. Foto: AP

Ko zjutraj zadovoljni beremo časopis in jemo borovničev mafin, ne želimo videti fotografij, ki nam bodo pokvarile jutro. To je naloga novinarja, da nam vznemiri jutro. Stanley Greene

Novico o fotografovi smrti so sporočili iz agencije Noor Images, ki jo je soustanovil. Stanley Greene se je rodil leta 1949 v New Yorku. V mladosti je bil član organizacije Črnih partnerjev in zagrizen aktivist proti vietnamski vojni.

Začel je kot glasbeni in modni fotograf in nase prvič vidneje opozoril s knjigo fotografij Western Front, v kateri je predstavil pank sceno v San Franciscu v sedemdesetih in osemdesetih letih 20. stoletja. Pozneje se je posvetil fotoreporterstvu in postal eden redkih afroameriških fotografov, ki so dosegli tolikšno mednarodno prepoznavnost. Leta 1986 se je preselil v Pariz, tri leta pozneje je ovekovečil padec berlinskega zidu.

Njegove fotografije iz konfliktov v Čečeniji, Gruziji, Darfurju, Afganistanu, Libanonu in Iraku so bile za številne časopise preveč surove za objavo. "Ko zjutraj zadovoljni beremo časopis in jemo borovničev mafin, ne želimo videti fotografiji, ki nam bodo pokvarile jutro. To je naloga novinarja, da nam vznemiri jutro," je Greene dejal v intervjuju za Lens leta 2010.

Več kot vojni fotograf
Čeprav je vlogo vojnega fotografa z vso odgovornostjo sprejemal, je obenem oznako tudi preziral. V svojih fotografijah je želel ujeti več kot le fotografski dokument z vojnega žarišča. Zato nikoli niso zgolj vizualne podobe dogodkov in dejstev, ampak dokumentarno iskrenost vselej dopolnjuje poetično podajanje občutij, dostojanstva, resnice ter življenja kot takšnega.

Po besedah njegovega prijatelja Kadirja van Lohuizna je svoj zadnji projekt posvetil osvetlitvi življenja v Rusiji stoletje, potem ko so revolucije obračunale s cesarstvom in privedle do ustanovitve Sovjetske zveze.

Ambasador resnice
Kot večen zagovornik resnice je Greene ostro nasprotoval uporabi Photoshopa, ki je po njegovem mnenju fotografije spremenil v karikature. Prav tako je preziral fotografe, ki zaradi prepoznega prihoda na prizorišče inscenirajo zamujene prizore. "Javnost je izgubila zaupanje v medije. Moramo biti ambasadorji resnice, slediti moramo višjim standardom, saj javnost medijem več ne zaupa. Imajo nas za trgovce z nesrečo in zato smo na slabem glasu," je leta 2015 povedal za Lens.

Greene, ki je sprva sanjaril, da bi postal slikar, kakršen je bil Henri Matisse, ali glasbenik kot Jimi Hendrix, se je svoje poklicanosti zavedal v trenutku, ko je prvič v roke prijel fotoaparat. Njegov fotografski kolega Michael Kamber, tudi ustanovitelj Dokumentarnega centra v Bronxu, je Greena opisal kot "Charlesa Mingusa fotografije". "Pri Stanleyju so bistveni srce, njegovi občutki in razpoloženje. Njegovo fotografije so zelo impresionistične, kot tok zavesti," je dejal o prijatelju, za katerega še pravi, da se nikoli ni zadrževal, ampak vselej hodil po robu.

Za svoje delo je bil Greene večkrat nagrajen, med drugim z zlato viso za življenjske dosežke in petimi nagradami World Press Photo.

Asya Itum Kale , Chechnya 1996 #chechnya #openwound #trolleybooks #newvoyagesfromplacesneverseenbefore400 #noorimages

A post shared by Stanley Greene - NOOR (@stanleygreene) on Oct 26, 2015 at 5:48am PDT

Ko zjutraj zadovoljni beremo časopis in jemo borovničev mafin, ne želimo videti fotografij, ki nam bodo pokvarile jutro. To je naloga novinarja, da nam vznemiri jutro. Stanley Greene