Občino poziva tudi, da prepozna potencial v Rogu obstoječih dejavnosti, saj Ljubljani "grozi uničenje enega večjih centrov kulturne produkcije".

Rogovci ne bodo dopustili, da prostor, ki so ga gradili desetletje, Mestna občina Ljubljana (MOL) "uniči brez pravega vpogleda in vizije". "Nikakor nočemo izključevati sodelovanja z mestnimi oblastmi, želimo le, da se pogovarjamo več in na drugačen način, kot smo se do sedaj," so zapisali.

"Uspešen dialog izhaja iz medsebojnega priznavanja in spoštovanja enakovrednosti pozicij sogovornikov. Kar smo dobili doslej, so bila kvečjemu obvestila, izhajajoča iz temeljnega nepoznavanja naše situacije," so pojasnili.
Samonikli kreativni prostori z lastnim vložkom do edinstvene identitete
Uporabnicam in uporabnikom Roga je v desetih letih samoorganiziranja uspelo zgraditi prostor z edinstveno in tudi mednarodno prepoznano identiteto. Z lastnim časom, denarjem, delom, delovanjem in mislijo so tu vzpostavili raznolike kulturne, družbene in politične prakse, ki so tudi v interesu mesta in njegovih prebivalcev. Vsaka kultura potrebuje odprte in neformalne prostore za vznik in realizacijo novih idej in pobud, ki jih ne omejujejo že vzpostavljene ustanove.

Poleg tega so s svojo uporabo preprečili propadanje stavbe, ki jo je MOL vsa ta leta zanemarjal. "Predvideno finančno investicijo v Tovarno Rog razumemo kot nesmotrno porabo občinskih sredstev, saj Tovarna takšne dokapitalizacije za uspešno delovanje sploh ne potrebuje," menijo in posebej izpostavjajo razliko med začetno investicijo in financiranjem programov. Sredstev za socialne, izobraževalne in kulturne programe vedno primanjkuje.

Napovedan poseg ignorira dinamiko ustvarjanja kreativnih prostorov
Skupščina uporabnikov Roga je znova opomnila, da občina trenutno nima sredstev, ki bi jih vložila v gradnjo novega Centra Rog. Občini se po besedah rogovcev "z rušenjem dejansko mudi le zato, ker mora do 14. junija vzpostaviti gradbišče, kar je prvi korak k projektu, ki ga podaljšuje že skoraj desetletje".

"Z napovedanim posegom, ki ignorira dinamike ustvarjanja kreativnih prostorov, bi občina izgubila in ne izkoristila potenciala, ki ga mesto Ljubljana s svojimi prebivalci že priznava in podpira," so med drugim zapisali in dodali, da Tovarna Rog – kot eden večjih centrov kulturne produkcije – že danes predstavlja pomemben del kulturnega mozaika Ljubljane. V njem so prostor našli tako umetniki kot intelektualci, pa tudi azilanti, aktivisti, nevidni delavci in še mnogi drugi.

"Občino pozivamo, da prepozna vrednost, kakovost in potencial obstoječih praks ter jih infrastrukturno podpre. Prepričani smo, da lahko skupaj z bistveno manjšimi sredstvi Ljubljani ponudimo mnogo več od MOL-ovega projekta za Center sodobnih umetnosti Rog," so v javnem pismu še zapisali uporabniki Roga.

Vizija prostora, ki nastaja demokratično in gradi na potencialih obstoječih vsebin
V Rogu so v zadnjih letih zagnali okrog 10 novih prostorov in na splošno razširili svoje delovanje, izpeljali več infrastrukturnih izboljšav in popravil, pridobili nove uporabnike in izboljšali javno podobo. Tudi pritiski MOL-a v preteklih nekaj mesecih so jih združili v razvijanju lastne vizije razvoja prostora, ki nastaja demokratično znotraj Skupščine uporabnikov Tovarne Rog in izhaja iz potencialov že obstoječih vsebin, ter v odločnem nasprotovanju samovoljnim posegom občine.
"Zavedamo se, da nekaterih infrastrukturnih problemov ne moremo rešiti sami, želimo pa, da se o morebitnih posegih z MOL dogovarjamo. Tovarna Rog deluje, poskrbimo, da se skupaj s svojimi uporabniki razvija še naprej!"
Na pomanjkanje dialoga opozarja tudi Breda Pivk
Prva faza revitalizacije Roga zajema rušenje prizidkov Roga, med katerimi je tudi Studio Samorog, v katerem deluje umetnica Breda Pivk. Ta je od občine prejela nalog za izselitev iz studia do konca aprila. Za zdaj se glede tega ni še nič spremenilo.

Pivkova si je želela svoja dela v Studiu Samorog razstavljati vzporedno z razstavo U3 med junijem in septembrom, kot so pred časom povedali na MOL-u, pa bi se bila pripravljena potem iz studia izseliti. Pivkova je potrdila, da si je razstavo resda želela izpeljati, po prejemu naloga za izselitev pa je na občino naslovila prošnjo, da se je pripravljena izseliti iz studia, če ji najdejo nadomestni prostor. "V Rogu imam ogromno stvari, ki jih nimam kam izseliti, od MOL-a pa nisem glede nadomestnega prostora prejela nobenega odgovora," je povedala.

Zanikala je, da je zavrnila ponudbo MOL-a, da ji najdejo prostor za razstavo, kot so ti sporočili na začetku aprila. Na občini naj bi ji na sestanku mimogrede dejali, da ji lahko najdejo galerijo, nato pa iz tega ni bilo nič: "Šlo je bolj za to, da bi me čim prej odpravili." Tudi sama je opozorila na pomanjkanje dialoga z občino glede njene situacije.

"Ne gre zgolj za deset let, v moje delo je vloženo vse moje življenje in vse to zavreči ter da me nihče noče slišati, je precej težko," je povedala Pivkova. Kljub vsemu si umetnica še vedno želi sporazumnega dogovora z ljubljansko občino, saj tudi sama ne vidi razloga, da bi rušenje prizidkov začeli že junija.