Čeprav v svetovnem merilu zanimanje za kitajsko umetnost počasi usiha, ima hongkonško podjetje Takung Art Co porast v dohodku in dobičku - podobno, kot je skokovito naraslo število cenitev portfeljev slikarij, nakita in dragih kamnov. Prek platforme Takung Art Co lahko ljubiteljski vlagatelji (v desetletnih obdobjih) kupujejo in prodajajo ali imajo v delni lasti primerke kitajske umetnosti.

Na tisoče strank podjetja Takung spodbuja promet z umetninami, ki jih ima platforma v svojem katalogu. Nominalna vrednost njihovega portfelja je tako od ustanovitve konec leta 2013 pa do danes zrasla za 700 odstotkov in danes znaša 179 milijonov dolarjev. "Vsi bi radi našli lahek, varen način služenja denarja," je iskren 37-letni finančnik Žou, ki se noče predstaviti s polnim imenom. Nekdanji borzni investitor zdaj osebno preučuje smernice na trgu s sodobno umetnostjo in ima trenutno na platformi Takong vloženih približno 400 tisoč juanov (55 tisoč evrov). "Tako vem, da je moje premoženje na varnem na daljši rok."

Po umetnost na splet
Število spletnih trgovin z umetninami je s širjenjem spleta seveda naraslo: alternativo tradicionalnim dražbenim hišam ponujajo, vsi od Hihey.com na Kitajskem do newyorške strani Artspace. Svoj kos pogače bi radi celo velikani spletne prodaje: podjetje Amazon ima v lasti Amazon Art, ki med drugim ponuja olja na platnu za 200 tisoč dolarjev.

V dražbenih hišah posel ne cveti
Tradicionalne dražbene hiše - najuglednejši med njimi sta seveda Sotheby's in Christie's - imajo v obdobju gospodarske nestabilnosti počasen upad prihodka. Leta 2014 je promet s kitajsko umetnostjo in antikvitetami na svetovnem trgu zdrsnil na 7,9 milijarde dolarjev, kar že tretjino manj od rekordno visokega leta 2011, ugotavlja statistična analiza na spletni dražbeni strani Artnet.

Philip Hoffman, izvršni direktor londonske skupine Fine Art Fund, "bi bil silno presenečen", če bi se izkazalo, da se da Takungov model uspešno prevesti tudi zunaj Kitajske. "Številni med temi ljudmi (ki uporabljajo spletno platformo) ubirajo preprost finančni pristop in o umetnosti nimajo pojma," opozarja Hoffman, ki upravlja sklad hedge z umetninami v vrednosti 500 milijonov dolarjev.

Takungov model je za Hongkong vsekakor nov koncept; zamislil si ga je 40-letni poslovnež Di Šiao. Pri Takungu umetnosti samoiniciativno ne kupujejo ali prodajajo, pač pa poberejo odstotek vrednosti del, s katerimi njihovi lastniki na platformi trgujejo; prav tako dobijo provizijo od vsake prodaje.

Trgovanje z enotami, in ne s celimi umetninami
Ceno posamezne umetnine nato razbijejo na veliko število majhnih "enot" - če je slika na primer vredna 1,2 milijona hongkonških dolarjev, jo lahko razdelijo na 1,2 milijona enot po en dolar. Uporabniki platforme nato trgujejo z enotami, cena pa se spreminja glede na povpraševanje. Doslej je še vsaka umetnina, naložena na platformo, presegla svojo nominalno vrednost, pogosto tudi za večkratno vsoto.

Takung je v prejšnjem tednu z 11,3 milijona dolarjev imel več kot podvojen prihodek, njihov čisti dobiček pa se je s 5,4 milijona dolarjev za skoraj štirikrat povečal. "Mislim, da hiter poskok v našem prihodku in profitu validira naš model deljenega lastništva umetnin," je v izjavi za javnost komentiral Di Šiao.

Potem ko bo posamezno delo v ponudbi platforme okroglih deset let, bo po pravilniku Takunga prodano "na kateri koli od načinov, ki bodo takrat v rabi, vključno z dražbenimi hišami, galerijami in prodajno platformo, ki jo trenutno razvijamo". Prva taka prodaja bo na vrsto prišla decembra 2013; prihodek bo sorazmerno razdeljen med lastnike posameznih enot.