Projekt je zasnoval Boštjan Burger, ki ga je Plečnikovo delo nagovorilo že leta 1994, ko je začel snovati prvi slovenski virtualni muzej - Virtualni muzej Ljubljana (Ljubljana kot muzej na prostem). Na spletnem naslovu www.burger.si in www.mojaslovenija.si so se odprla vrata virtualnega sprehoda po mojstrovinah tega arhitekta, ki smo mu v letu 2007, ko je minilo 50 let od njegove smrti, posvetili celo leto.

Dokumentacija Plečnikovih del se je z uvedbo prostorskih slik začela leta 1998, vendar je bila naključna in se je vključevala v spletne prikaze slovenskih krajev. Načrtne dokumentacije so se nato lotili 2000/2001 z dokumentacijo Prešernove hiše na Trnovem in s prikazom Plečnikovih del v Arhitekturnem muzeju. Kot je zapisal Burger, se je projekt nadaljeval s prikazom Vrta vseh svetih na ljubljanskih Žalah leta 2003 in Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.

Že pred štirimi leti je bil pripravljen triletni program vizualizacije vseh znanih Plečnikovih del od Prage, Dunaja, Ljubljane, Zagreba in Beograda, vendar se je moral tedaj začasno umakniti drugim projektom.

V prihodnjih letih se obeta širitev muzeja
Tako je nastopilo Plečnikovo leto in z njim najprimernejši trenutek, da njegovo delo ponesemo v svet tudi prek virtualnega muzeja, ki ponuja v navidezni resničnosti s tehniko prostorskih slik večino Plečnikovih del v Sloveniji. Gre za prvi del projekta, ki se bo nadaljeval tudi prihodnjem letu z dunajskim obdobjem ter leta 2009 s praškim obdobjem in z manjkajočimi lokacijami v Sloveniji. Vstop v muzej je avtor pospremil s kratkim spremnim besedilom, nato pa lahko vsak obiskovalec v miru doživi učinek Plečnikovega prostora.

2007 je bilo Plečnikovo leto
Arhitekt Jože Plečnik (1872-1957) velja za utemeljitelja moderne slovenske arhitekture. S svojim delom je zaznamoval tri evropske prestolnice, poleg Ljubljane še Dunaj in Prago. V slovenski prestolnici najdemo arhitekture, cestne ureditve, ureditve trgov in parkov ter ureditve nabrežij. Njegovo arhitekturo pa je mogoče najti tudi v drugih slovenskih krajih. Bogojina se ponaša s cerkvijo Gospodovega vnebovhoda, v Kamniški Bistrici je lovska koča kralja Aleksandra, v Celju pa Celjska posojilnica.

Kam bo virtualni muzej popeljal v prihodnje?
Na Dunaju najdemo danes med arhitekturami, pod načrte katerih se je podpisal Plečnik, Zacherlovo hišo, v predmestju Ottakring pa cerkev sv. Duha. V Pragi se je arhitekt posvetil zlasti urejanju vrtov in dvorišč. Izdelal pa je tudi nekaj načrtov interierjev.

M. K.