Nekdaj je bil sv. Jošt predvsem znamenita božja pot, danes vrh obiskujejo zlasti izletniki in rekreativci, posebej živahno pa je v pomladanskem času ob praznovanju 1. maja ter ob velikonočni in telovski procesiji. Podobo kompleksa na vrhu danes sooblikujejo velika cerkev s kapelo, Finžgarjev, Krekov in Smučarski dom.

Zlati romarski časi
V 18. stoletju so na Slovenskem cvetela romanja in tudi na Jošta so drle množice ljudi, na leto je bilo v cerkvi 2.000 maš, verniki so prihajali v procesijah od blizu in daleč, ustanovili so tudi bratovščini sv. Jošta in sv. Ane. Seveda sega romarska in kulturna zgodovina tega vrha še dlje v preteklost, prvotna cerkev je bila najbrž iz 15. stoletja, spadala pa je - tako kot še danes - pod župnijo Šmartin pri Kranju. Od stare cerkve se je ohranil gotski kor s poznosrednjeveškimi freskami Jerneja iz Loke. Vrhunec so romanja dosegla v obdobju druge in tretje četrtine 18. stoletja, povezana pa so bila z gradnjo nove cerkve in postavitvijo svetih stopnic. Cerkev so tudi bogato opremili, vsa kiparska oprema je delo kiparja Valentina Vrbnika, poseben zaklad pa so štiri oltarne slike baročnega mojstra čopiča Janeza Valentina Metzingerja. V poznem 18. stoletju so jožefinske reforme prepovedale romanja in cerkev na Joštu so hoteli celo podreti. To se ni zgodilo in danes se ljudje še vedno zberejo nekajkrat letno, posebej slovesno pa je za veliko noč in telovo, ko imajo na vrhu procesijo, kar izvira iz časov po drugi svetovni vojni, ko so bile procesije v mestu prepovedane.

Svete stopnice in "Prešernov zvon"
Poseben arhitekturni del cerkvene celote pa so svete stopnice, samo nekaj primerov je ohranjenih v naši deželi. Te na Joštu je dal postaviti duhovnik Simon Vačavnik, ki je bil v 18. stoletju najbolj zaslužen za slavo božje poti. Izvirnik svetih stopnic hranijo v Rimu ob lateranski baziliki, tja pa so ga prinesli iz Jeruzalema in ker vsakdo ni mogel v oddaljene svete kraje, so posnetek stopnic želeli postaviti tudi doma. Vačavnik je kar dvakrat romal v Rim, da je dobil dovoljenje za to. V zahvalo je dal ob Joštovi cerkvi zgraditi tudi kapelo Marije Snežne in jo postavil v smeri proti Rimu. Leta 1834 je cerkev dobila zvon s Prešernovim napisom. Seveda vsi poznamo njegovo Zdravljico – slovensko himno, Sonete nesreče, Sonetni venec in Krst pri Savici, malo manj pa je znano, da je pisal tudi priložnostne verze. Tako je za ljubljanskega zvonarja Antona Samassa kar čez noč spesnil napis za Joštov zvon:
Moj bron je najden bil v dnu morja, ko Turčije
kraljestvo v Heladi končal je Navarin.
Ga kupi romar, ga Samassa v zvon prelije,
glasim zdaj božjo čast iz svet'ga Jošta lin.
Navadno so zvonove v vojni odvzeli za topove, Prešernov zvon pa je bil ulit iz topov; v prvi svetovni vojni ga niso zaplenili in še danes poje skupaj s tremi novimi zvonovi.

Prvomajska slavja so še vedno aktualna
Jošt je bil že v času med vojnama prizorišče delavskih shodov in prvomajskih praznovanj, ki so pomemben del šeg in navad, temeljijo pa v tisočletnem izročilu majskih slavij ob ponovnem prebujanju narave. Praznično zbiranje ljudi, postavljanje mlajev in kresovanje segajo še v predkrščansko tradicijo, socialno noto, kakršno poznamo danes, pa je pridobilo v 19. stoletju in jo okrepilo v času socializma. Prvi maj je postal simbol boja za delavske pravice in solidarnost, za državni praznik je bil pri nas razglašen leta 1945, zato ima ta dan politični predznak, nekateri so ga imenovali tudi "komunistična velika noč". Se je pa v praznovanje na svoj način vključila tudi Cerkev, saj je 1. maj razglasila za god sv. Jožefa delavca. Leta 1977 je na Jošta za prvi maj prišel sam predsednik Tito, imel je govor, z ženo Jovanko sta v gostišču jedla polento in golaž, ob tej priliki so tudi asfaltirali cesto prav do vrha. Tudi danes je tu zelo živahno, prvomajsko prireditev organizira Svet gorenjskih sindikatov Kranj in privabi množico ljudi.

Kulturni vrhovi med preteklostjo in sedanjostjo
Dokumentarna serija vsako leto decembra predstavi vrhove naše duhovne in kulturne zgodovine, ki zaradi svoje višinske lege in narave nudijo tudi izjemne možnosti za rekreacijo in izlete. Dosedanjih dvanajst delov serije je vzbudilo zanimanje in veliko odmevov. Na Sv. Joštu je televizijska ekipa sledila dogodkom, ki odražajo raznoliko dojemanje in pomen tega vrha, v oddaji pa bodo predstavljene tudi znane osebnosti, ki so povezane z njegovo zgodovino in sedanjostjo: Prešeren, Finžgar in Krek, ki sta tu delovala, pa Joštarji, ki so se na vrh povzpeli največkrat in imajo tudi svoje šege in navade.

Andrej Doblehar