Drugo
V nižavju je živelo okoli 10 milijonov Majev (na fotografiji majevska maska). Foto: EPA
Posnetek z laserji prečesanega območja, kjer se lepo vidijo majevske gradnje. Foto: SAZU
       Za arheologe, ki delamo v tropskem pasu, je to odkritje naravnost revolucionarno, spremenilo bo prav vse, kar počnemo. To je podobno, kot da bi prej opazovali sonce in zvezde s prostim očesom, potem pa bi nam nekdo prinesel teleskop.       
 Marcello Canuto o iskanju z laserji
Tehnika zaznavanja z laserji LIDAR za arheologe pomeni revolucionaren pristop (na fotografiji slovenski arheolog in specialist za majevsko civilizacijo Ivan Šprajc). Foto: SAZU

Dodaj v

Z laserskim prečesavanjem v džungli odkrili na ducate pozabljenih majevskih mest

V nižavju je prebivalo okoli 10 milijonov Majev
11. februar 2018 ob 18:35
New Orleans - MMC RTV SLO

Napredno lasersko pregledovanje širokega področja severne Gvatemale, preraščenega z džunglo, je razkrilo več kot 60.000 starodavnih majevskih ostalin, tudi 30 metrov visoko piramido, za katero so mislili, da je hrib.

Odkritje so omogočila posebna z laserji opremljena letala, ki s tehniko laserskega zaznavanja tal "vidijo" skozi goste krošnje in džungelsko podrast. Prelomno odkritje je dokaz, da so bila majevska velemesta veliko večja in bolj zapletena, kot se je sklepalo doslej.

Med številnimi hišami, palačami, piramidami in gospodarskimi objekti so našli tudi nešteto kamnolomov, obrambnih struktur ter dokazov o dovršenem namakalnem kmetijstvu ter izjemno razvejanem cestnem omrežju, ki je omogočalo neverjetno povezanost med majevskimi mesti. Obseg najdb bo najbrž spremenil naše razumevanje, kako so funkcionirale srednjeameriške civilizacije, je po poročanju CNN-a pojasnil eden od soavtorjev raziskave Marcello Canuto z univerze Tulane iz New Orleansa na jugu ZDA.

10 milijonov nižinskih Majev
"Ugotavljamo, da je pod džunglo mnogo, mnogo več vsega, kot smo pričakovali, tako rekoč v katerem koli predelu je ogromno različnih stavb, prekopov in kmetijskih teras," je poudaril Canuto. Z upoštevanjem z laserji pridobljenih podatkov z 2.100 kvadratnih kilometrov velikega območja so raziskovalci zdaj ocenili, da je na področju majevske nižine (gre za nižinsko območje današnje Gvatemale in Mehike) živelo kar 10 milijonov ljudi. Številka je kar nekajkrat višja, kot so predvidevale dosedanje ocene.

"Zadnjih 100 let so znanstveniki soglašali, da tropsko področje ni primerno za razvite civilizacije in ne podpira kompleksne družbe ali velikih mest," je nadaljeval Canuto, ki se z majevsko arheologijo ukvarja že več kot 30 let. "Vedno se je domnevalo, da je bila majevska družba redko poseljena in da ni bilo prav veliko infrastrukture, da je šlo tako rekoč za majhne neodvisne mestne državice, ki med sabo niso imele veliko interakcije, zdaj pa vemo, da to ni res," je še pojasnil in dodal, da odkrit izjemno razvejen cestni sistem, ki povezuje majevska velemesta, pa tudi kompleksne obrambne strukture, dokazujejo ravno nasprotno.

Revolucionarno kartiranje območja z laserji
Srednjeameriška džungla je zaradi svoje nedostopnosti doslej skoraj onemogočala arheološke raziskave večjega območja hkrati, a zdaj je napredek pri tehniki geodetskega laserskega zaznavanja tal (LIDAR – Light Detection And Ranging) omogočil prav to. Zračno kartiranje območja izvedejo z laserji opremljena letala.

"Za arheologe, ki delamo v tropskem pasu, je to odkritje naravnost revolucionarno, spremenilo bo prav vse, kar počnemo. To je podobno, kot da bi prej opazovali sonce in zvezde s prostim očesom, potem pa bi nam nekdo prinesel teleskop," je opozoril Canuto. Največja težava omenjene tehnologije za arheologe je cena najema in vzdrževanja letal.

Digitalne karte bodo kasneje uporabljene za fizična ciljna arheološka izkopavanja na izbranih mestih v obdobju naslednjih treh let, Canuto in njegova ekipa ob tem upajo, da bi lahko preslikali celotno s starodavnimi Maji poseljeno biosfero v gvatemalski pokrajini Peten.

G. K.
Prijavi napako
Komentarji
Bivši uporabnik
# 11.02.2018 ob 18:55
Se boste potrudili ter zavrteli telefonsko številko ali poslali email in za komentar zaprosili našega Indiana Jonesa Ivana Šprajca?

Ali pa bo prispevek ostal na nivoju copy/paste?
sagoza
# 11.02.2018 ob 20:11
pa ne pozabiti poskenirati Bosanske doline piramid :)
Franc 1952
# 11.02.2018 ob 20:32
Tiste ceste me pa prav zanimajo, ker, kot vemo, so bile vse te civilizacije brez koles, konj, alpake ali lame, pa baje niso nosile težjih tovorov.Sicer, sorodnice velblodov, so se v J Ameriki malo pomanjšale in so jih uporabljali za volno in meso. Vikunje so pa bile sploh kot njihove najkvalitetnejše "ovce", volna za njihovimi ušesi je šla v tkanje samo za voditelje! To so poznali in Inki, Azteki, Tolteki, Maji in mnogo ostalih! Za njimi so ostale stopničaste piramide, tkanine in ogromno lončevine! Mogoče se je tudi še kakšen košček, izdelek iz zlata, izmuznil Špancem, vendar dvomim, ker so bili kot uši, trenirane na zlato!:(
kon
# 11.02.2018 ob 19:39
Vem pa da LIDAR uporabljajo za kartiranje oz. izoblikovanje tlorisa. Čudno da so šele zdj probal s tem odkrivat arheološke najdbe v srednji in južni ameriki. Verjetno ni prav poceni.
Kobalt
# 11.02.2018 ob 19:35
Še na Evropo, Afriko in Azijo!

A kdo ve, če se da ta "tehnika" uporabiti tudi na vodi? Atlantida, MH370?
Chopin
# 11.02.2018 ob 19:48
Noro, to je res eno izmed vecjih tehnoloskih odkritij v arheologiji tropskih pasov. Sem preprican da bodo s to tehnologijo nasli tudi dosti zanimivih arheoloskih najdisc v Amazoniji in JV Aziji.
kon
# 11.02.2018 ob 19:37
Kobalt: pomoje da ne ker voda to onemogoča. pač listje je bolj propustno pr vodi se pa odbije oz. je verjetno mogoče samo nekaj metrov, predvidevam. Pač ni tolk prepustno. Ampak to je samo moje čist laično mnenje.
pietetnik
# 11.02.2018 ob 22:02
Ali bi lahko v Sloveniji tako našli vsa povojna grobišča?
jur'
# 11.02.2018 ob 22:05
pffft goljufi. Vćasih smo skozi đunglo sekali in se izmikali domorodskim puščicam. Tile novi arheologi bi pa kar vse iz zraka pa z laserji. eh ta mladina. Kmalu še mačete in biča ne bodo znali držat.
mmcmatto
# 11.02.2018 ob 20:04
Ne bi se strinjal, da je na fotografiji naš cenjeni arheolog. In tudi sam se strinjam, da bi lahko v tem primeru pridobili podatke iz prve roke. Sicer zanimiv članek bi dobil še avtentičnost.
mertseger
# 11.02.2018 ob 22:18
Samo toliko za informacijo da slovenija je detajlno že cela preskenirana.
pietetnik
# 11.02.2018 ob 22:03
Ta najdba je izjemna!
Če to ni le Copy Paste, se bo o tem še veliko pisalo.
Čestitke najditeljem.
Kobalt
# 11.02.2018 ob 19:58
@kon

Sprejemljiva razlaga.

S foruma: skeniranje skozi vodo
Remix
# 11.02.2018 ob 19:43
Age of empires
Chopin
# 12.02.2018 ob 10:58
Zadnjih 100 let so znanstveniki soglašali, da tropsko področje ni primerno za razvite civilizacije in ne podpira kompleksne družbe... zdaj pa vemo, da to ni res

Temu stavku bi dodal le znanstveniki na zahodu. Ki so pod vplivom filozofij neke zmesi socialnega darvinizma in geografskega determinizma. Med obicajnimi ljudmi pa tako ali tako se vedno najdes ljudi, ki so prepricani da na jugu in ob tropih zivijo necivilizirani in umazani ljudje, svojo kulturo in civilizacijo pa dojemaja za nekaj stopenj boljso od teh tropskih ljudi.
SamoRes
# 12.02.2018 ob 07:04
"Zadnjih 100 let so znanstveniki soglašali, da tropsko področje ni primerno za razvite civilizacije in ne podpira kompleksne družbe... zdaj pa vemo, da to ni res."

In vsa ta leta so prejemali bajne plače, nam servirali neresnico, mi smo pa to v šolah to požirali
lukace5
# 12.02.2018 ob 04:42
Ta novica je stara ze krepko vec kot en teden. Takrat sem zaman iskal clanek o tem na RTV. Azurnost ni ravno vasa vrlina...
zozozo
# 12.02.2018 ob 00:30
@mertseger - In podatki javno dostopni. Arheologi pa brez financ, da bi raziskali in zaščitili (številne) stvari, ki se jih vidi na posnetkih. Bojo nam pa domači ali tuji lopovi razkopali in uničili najdišča in pokradli najdbe.
Ghurka
# 11.02.2018 ob 20:41
LIDAR je DARPA razvila že pred 11 leti.
tim sein
# 11.02.2018 ob 22:01
@Ghurka

Kaj je to DARPA?
mpeitl
# 12.02.2018 ob 06:24
Čudežno je nenadomestljivi vir kisika nastal šele po propadu neke civilizacije. Naravovarstveniki pa v jok.
Kazalo