Nagrado mu bodo izročili na prireditvi danes ob 17.00 na Štrekljevem borjaču na Gorjanskem.

Medvešček je izjemen zapisovalec nesnovne ljudske dediščine Goriške in severne Primorske, so zapisali podeljevalci nagrade. Rodil se je leta 1933 v Anhovem. Obiskoval je Šolo za umetno obrt, oddelek za uporabno grafiko v Ljubljani. Bil je strokovni učitelj risanja na osemletkah v Vipavi, v Kojskem in na osnovni šoli v Desklah. Od leta 1961 pa vse do upokojitve je delal kot konservator za ljudsko dediščino na Zavodu za spomeniško varstvo Gorica v Novi Gorici.

Zbiral je zgodbe ljudi
Že kot dijak je v 50. letih preteklega stoletja pokazal zanimanje za ljudsko dediščino. Hodil je v dolino reke Idrije, da bi izrisal stare stavbe za svoj šolski projekt. Ljudje, njihovi spomini in čustva, povezana z njimi, so ga za vedno očarali in začarali, tako da ni nič več moglo zmotiti fokusa njegovega nadaljnjega dela. Čeprav je bil na tedanjem Spomeniškem varstvu v Novi Gorici zaposlen zato, da dokumentira materialno in stavbno dediščino, je svojo pozornost namenil ljudem, ki so mu znali pripovedovati o načinu življenja, kakršno je bilo še pred prvo svetovno vojno.

Njegova strast, izjemen spomin in pravi občutek do sočloveka ter neskončna vztrajnost so počasi odgrinjali plasti v spominu ljudi, ki so v sebi nosili čisto drugačen predstavni svet, druge vrednote in so bili prvobitno spojeni z naravo, ki jih je globoko opredeljevala.

Obljuba velja
Njegovi zapisi so bili do zdaj le delno objavljeni. Vzrok za to je predvsem Medveščkova zaprisega najpomembnejšemu pripovedovalcu in informatorju Janezu Strgarju iz Volčanskih Rutov, da večine zapisov ne bo objavil do leta 2007.

Že objavljeno gradivo je bilo izdano v publikacijah Na rdečem oblaku vinograd rase (1990), Skrivnost in svetost kamna (1992), Obrusnice (1998), Let v lunino senco (2005) in Staroverstvo in staroverci, etnološka zbirka Pavla Medveška, katalog k razstavi (2014). V tisku je še knjiga Iz nevidnega sveta, ki bo vsebovala vse do zdaj še neobjavljene zapiske in risbe, povezane s staroverstvom.

Kamni starovercev
Poleg zbiranja in zapisovanja ustne zgodovine je Medvešček na terenu zbiral tudi predmete, povezane z vsebino povedanega. Večinoma so to kamni, ki imajo posebno vlogo v načinu življenja in v predstavitvenem svetu predkrščanske kulture, ki so jo drugi poimenovali staroverstvo.

Medveščkovo delo je bilo veliko pred časom. Unesco je konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine sprejel šele leta 2003, Slovenija jo je ratificirala konec leta 2007, so še zapisovali podeljevalci nagrade.

Štrekljevo nagrado podeljuje Odbor za Štrekljevo nagrado posameznikom in skupinam za življenjsko delo ali izjemne dosežke na področju zbiranja in ohranjanja slovenskega ljudskega blaga v besedi in pesmi. Poimenovana je po Karlu Štreklju (1859-1912), slovenskem jezikoslovcu, slavistu, publicistu, etnologu in zbiratelju ljudskega blaga.