Oglas
Ta trenutek se še ne ve, koliko denarja bo država namenila nadaljevanju obnove v proračunu 2006/07.
A pobude italijanskih poslancev za reševanje obokov, brez utrditve katerih se bo cerkev zrušila v morje, po mnenju slovenskega ministrstva za kulturo ne gre nujno razumeti kot izraza prepričanja Italije, da Slovenija slabo skrbi za svoje kulturne spomenike. Italijanska pobuda je verjetno tudi protiutež vse glasnejšim zahtevam Slovenije za vrnitev umetnin, ki jih je Italija pod pretvezo varovanja pred uničenjem v vojaških spopadih prenesla na italijansko ozemlje.
Kdo bo "posvojil" temelje?Vojka Štular, županja občine Piran, ki je od leta 1999 za obnovo štirih propadajočih obokov namenila že 60 milijonov tolarjev, pravi, da je država s tem, ko je leta 1999 cerkev sv. Jurija razglasila za spomenik nacionalnega pomena, sprejela tudi obvezo za skrb za cerkev. Še vedno pa se zatakne pri vzdrževanju obokov. Ministrstvo za kulturo namreč meni, da oboki, ki so pravzaprav temelji cerkve, niso del objekta, ki je spomeniško zavarovan. zato tudi doslej še ni prispevalo sredstev za njihovo obnovo. 17 milijonov je pa je prispevalo ministrstvo za okolje in prostor.
Dela nikoli ne zmanjka
O tem pogledu na varovanje sv. Jurija ima svoje mnenje tudi piranski župnik Zorko Bajc, ki je dejal: "Že na prvi pogled pa se zdi nelogično, da ministrstvo za kulturo cerkvenih obokov, ki so temelj objekta, nima za del cerkve. Zgrajeni so bili pozneje kot cerkev, to drži. Kot tudi, da prav nobena hiša brez temeljev ne more obstati." Bajec, sicer neutrudni borec za obnovo cerkve in stebrov, je še povedal, da je ministrstvo med letoma 1997 in 2005 za obnovo cerkev prispevalo 125 milijonov tolarjev, enako vsoto pa tudi župnija. Morda se sliši veliko, a sredstva so porabili za vrsto nujnih del: utrjevanje statike objekta, za obnovo stropa, pročelja in notranjosti cerkve ter za restavracijske posege.
Dokument beneškega stavbarstva
Cerkev sv. Jurija oziroma osrednja veduta silhuete mesta Piran je bila posvečena leta 1344, verjetno pa je na njenem mestu prej že stal starejši objekt. Med letoma 1595 in 1637 so stavbo temeljito predelali. Verjetno so ohranili le vzhodni del, pa še temu so podelili novo podobo. Enoladijsko župnijsko cerkev označuje precej racionalna arhitektura, oprema notranjosti, katere pomemben arhitekturni element so dvojni pilastri, pa je pretežno beneškega izvora.
Zvonik, ki je posnetek zvonika sv. Marka v Benetkah, so sezidali med letoma 1601 in 1608, njegov vrh pa krasi kip nadangela Michaela. Sredi 17. stoletja je župnijski kompleks dopolnila še osmerokotna krstilnica, v kateri so po obnovi leta 1975 uredili muzej cerkvene umetnosti. Sklop župnijskih objektov je tako dragocen spomenik zapuščine beneškega stavbarstva na naših tleh in bilo bi zares žalostno, da bi vse zletelo v morje le zaradi čudnega razumevanja tega, kateri elementi pripadajo cerkvenemu objektu.
Ta trenutek se še ne ve, koliko denarja bo država namenila nadaljevanju obnove v proračunu 2006/07.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje