FSF se letos razteza na šest dni in uvaja novi prizorišči: v nekdanjem portoroškem skladišču soli Monfortu ter v ljubljanskem Kinu Komuna.

Pomembna je iniciacijska vloga
Direktorica FSF-ja Jelka Stergel, ki je skupaj s selektorjema Nevo Mužič in Nacetom Zavrlom tudi kurirala letošnji program, je na današnji novinarski konferenci spomnila, da pri festivalu premiere niso ravno v ospredju, bolj je pomembna njegova iniciacijska vloga za posamezno delo v slovenskem prostoru.

Za uradne festivalske nagrade vesna se bo letos potegovalo 52 filmov, med njimi je kar 16 celovečernih, 6 srednjemetražnih, 17 kratkih in deset študentskih filmov ter tri manjšinske koprodukcije.

Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra (SFC), ki sicer bdi nad festivalom, pa je poudarila, da je z letošnjega festivalskega programa razvidno, da kinematografije v Sloveniji brez javnih sredstev ni. Med 16 celovečerci jih je 12 podprl SFC, štiri pa RTV Slovenija. Spomnila je, da slovenski film že več let poudarja, da potrebuje več sredstev in boljše produkcijske razmere.

RTV je štiri filme iz tekmovalnega programa podprl v lastni produkciji, pri več kot polovici celovečernih filmov in pri petih kratkih filmih iz tekmovalnega programa pa je deloval kot koproducent.

Festival se bo začel 10. septembra z dogodkom v Glavni dvorani portoroškega Avditorija, na katerem bodo nagrado Metoda Badjure podelili scenaristu in režiserju Tugu Štiglicu. Pred tem bodo v Beli dvorani Avditorija odprli tudi Štiglicu posvečeno razstavo in se mu med festivalom poklonili s projekcijami filmov Poletje v školjki I in II ter Tantadruj.

Eden najnižjih proračunov v Evropi
"Veseli pa nas, da je v novo koalicijsko pogodbo vključena obljuba, da se bodo sredstva za kulturo precej povišala, in ker je tudi film del kulturnega sektorja, pričakujemo in upamo tudi na znatno povečanje sredstev za film z aktualnega 4,5 milijona, zneska, ki stagnira že od leta 2011, ko so se sredstva drastično zmanjšala," je dodala in spomnila, da ima slovenski film enega najnižjih proračunov v Evropi. Najbolj jo žalosti, da je Slovenija po sredstvih za film padla na rep nekdanjih jugoslovanskih republik, ki v povprečju zanj namenjajo dvakrat več proračunskih sredstev.

Festival bosta odprla filma Cvitkoviča in Menartove
Uvodni dan bosta zaznamovali še premierni projekciji kratkega filma Versopolis režiserja Jana Cvitkoviča ter prvega celovečernega igranega filma Urše Menart z naslovom Ne bom več luzerka. Ta je nastal v koprodukciji RTV Slovenija.

V Monfortu brezplačno prikazovali filme s preglednega programa, v ljubljanskem Kinu Komuna pa bo na sporedu izbran spored festivalskih projekcij.

V uradnem tekmovalnem programu letošnjega FSF-ja je letos zelo veliko celovečercev, kar 16, od tega je polovica dokumentarnih filmov. Jelka Stergel meni, da je iz tako velikega števila celovečernih dokumentarcev v programu mogoče sklepati, da je ustvarjalnost na področju dokumentarnega filma v Sloveniji nadpovprečna glede na preostale evropske države. Opaziti je, da prevladuje avtorski dokumentarni pristop, socialne teme ter filmi, ki sledijo razvoju posameznih značajev, ter klasični, specifično narejeni biografski filmi.

Med igranimi celovečerci pa bosta poleg Urše Menart na sporedu še dva debitanta v tej zvrsti. S prvima igranima filmoma se namreč predstavljata režiserja Miha Mazzini ter Darko Štante. Prvi s filmom Izbrisana, drugi pa s Posledicami.

Bogat strokovni program
V uradni pregledni program festivala je uvrščenih še 60 filmskih del, med katerimi so štirje celovečerci, osem srednjemetražnih filmov, 13 kratkih, devet otroških animiranih in devet študijskih filmov ter tri manjšinske koprodukcije. Obeta se tudi bogat strokovni program, ki med drugim vključuje drugo koprodukcijsko srečanje v sodelovanju s Filmskim centrom Srbije, vse do petka pa bo zvečer v Monfortu poskrbljeno tudi za družabni del v družbi glasbenikov.

Festival se bo sklenil 15. septembra s tradicionalno podelitvijo vesen v portoroškem Avditoriju.