Na najstarejši festival športnega filma na svetu je prispelo okrog 100 filmov, nominacije pa so potekale v več stopnjah. Pri snemanju filma o prvi Slovenki, ki je pretekla Špartatlon, so sodelovali avtorica Irena Bedrač, snemalca Danilo Plazovnik in Borut Krois ter montažer Igor Purnat, ki so sodelavci Televizije Maribor. Pred 20 leti je na istem festivalu dobil nagrado tudi Jaukov film Leon Štukelj – legenda gimnastike.

Ruth Podgornik Reš je prva Slovenka, ki je pretekla 246,8 kilometra dolg Špartatlon, enega najtežjih in najbolj cenjenih maratonov na svetu. Udeleženci naredijo prve tekaške korake pod atensko Akropolo in se po sledeh poti atenskega vojaka Filipidesa bojujejo s svojim telesom in duhom. Njegov je izrek »Zmagali smo!«, nesmrtne besede, ki jih je po dveh dneh teka od Aten do Šparte izrekel svojim sovojakom v bitki s Perzijci, in nato izdihnil.

Ekipa Televizije Maribor je spremljala Ruth od njenega rojstnega dne, ko se je sredi zime prijavila na tek in se polna energije podala na trening v zasneženo pokrajino, do zadnjih korakov v Šparti. Film Ruth 246,8 je opazovalni dokumentarni film. V njem ni dodanega besedila, kamera je le snemala, kaj se je dogajalo; snemala je spodbude, pogovore med Ruthino spremljevalno in televizijsko ekipo, ki je na maratonu prav tako pustila del srca.

Ko glava premaga telo
V prvi tretjini filma so v ospredju priprave, ekipa ji je s kamero med drugim sledila na Vršič, na turno smuko s Stola, spremljala pa jo je tudi pri kolesarjenju na Jezerskem in spustu po ledeniku Ledina. Tek na dolge proge namreč ne pomeni zgolj obuti čevlje, temveč pomeni tudi odrekanje in vlaganje veliko truda in volje, zato so osvetlili tudi psihološki vidik priprav, pa tudi posebno prijateljstvo – med človekom in psom, med Ruth in Dickijem.

Glavna pozornost je namenjena sami tekmi. Na grških tleh tako ekipa Ruth izpred objektiva ni spustila izpred oči vse od pristanka s trajektom v Patrasu do poljuba kralja Leonidasa v Šparti. Spremljali so začetek maratona, lepoto pokrajine, zgodovinskost okolja, razmišljali in poslušali, ko ni več ničesar bilo slišati.