Med študijem medicine na Harvardu se je Crichton na skrivaj preživljal s pisanjem romanov. Počasi je bil tega že tako vešč, da je lahko knjigo spisal v desetih dneh - šele pozneje je ugotovil, da ga to pravzaprav zanima bolj kot medicina. Foto: Reuters
Med študijem medicine na Harvardu se je Crichton na skrivaj preživljal s pisanjem romanov. Počasi je bil tega že tako vešč, da je lahko knjigo spisal v desetih dneh - šele pozneje je ugotovil, da ga to pravzaprav zanima bolj kot medicina. Foto: Reuters
Michael Crichton na snemanju filma Coma
Zadnji Crichtonov roman, Next, je izšel leta 2006. Načenjal je eno pisateljevih najljubših tem, genetiko, in zopet odprl vprašanje, kakšne posledice ima lahko napaka enega posameznika za celotno človeško raso.

Do svoje smrti v 67. letu je Michael Crichton že davno prerasel okvire znanstvenih romanov, s katerimi je zaslovel. Njegovo ime je postalo nekakšna blagovna znamka, sinonim za napete, berljive trilerje, ki imajo obenem že v svojo matrico zasajene iztočnice za filmsko uspešnico.


Do danes so knjigarne po vsem svetu prodale več kot 150 milijonov izvodov njegovih romanov. Nadaljevanka Urgenca, pri kateri je sodeloval kot idejni oče, pisec in izvršni producent, je bila najverjetneje "kriva" za poplavo "zdravniških serij", ki smo jim priča v zadnjih letih. Obstajajo videoigrice in računalniški programi z njegovim imenom; mož je na leto zaslužil več kot sto milijonov dolarjev.

Nori znanstveniki - nevarnost za človeštvo
Že v njegovem prvem romanu, The Andromeda Strain (1968), zgodbi o skrivnostni okužbi nezemeljskega izvora, ki grozi, da bo uničila svet, se skriva ključ njegovega uspeha: posluh za človekov prastrah pred apokalipso, ki mu je dodal še enega - kaj, če znanstveniki, ki imajo zaradi svoje inteligence skoraj nezajezljivo moč, ne delajo vedno v korist človeštva? Kakšno škodo lahko naredi fanatik, ki skuša za vsako ceno razširiti meje našega vedenja o svetu?

Dobrodošli v svetu Michaela Crichtona.
Ana Jurc
ana.jurc@rtvslo.si












Roman in pozneje še film The Andromeda Strain sta ime 'Michael Crichton' usidrala v zavest javnosti. Osnovna premisa - nalezljiva bolezen, ki jo na zemljo s seboj prinese odprava astronavtov - je premeteno 'igrala' na karto človeškega strahu pred pastmi raziskovanja vesolja. Možak je bil pred svojim časom: to je bilo leto po tem, ko je človeška noga prvič stopila na Luno, in večina Amerike se je še naslajala nad svojo 'zmago' nad sovražnikom št. 1, Sovjetsko zvezo.
Preden se je dobro navadil na zvezdništvo, je napisal še nekaj romanov kot 'Michael Douglas', nato pa pod svojim imenom niz uspešnic The Great Train Robbery (1975), Eaters of the Dead (1976), Congo (1980) in Sphere (1987). Pri romanu Eaters of the Dead je uporabil postmodernistično tehniko 'lažnega dokumenta', ki mu je bila blizu - v tem primeru je šlo za (izmišljen) arabski prevod (resnične) anglosaksonske pesnitve Beowulf. Kje pri vsem skupaj nastopi Antonio Banderas? V filmski priredbi, ki so jo naslovili Trinajsti bojevnik.
In nato je prišel Jurski park. Neverjetno uspešen film, na katerega bi lahko zaradi poznejšega napredka posebnih filmskih učinkov gledali malce zviška, je nastal tri leta po romanu z istim naslovom. Če bi bil ves čar v spektakularnosti dinozavrov, bi Jurski park že zdavnaj pokopal čas - a v filmu je bilo cel kup zabavnih podrobnosti. Grozljivi prizor pobesnelih velociraptorjev v kuhinji, ki neverjeten zaplet postavi v vsakomur znano okolje, je del filmske zgodovine. Že nadaljevanje je bilo tehnično precej bolj dovršeno - a velik del prvotnega čara se je izgubil.
Za Crichtona morda nenavadna tematika: spolno nadlegovanje. A razkritje ima zanimiv obrat: nadlegovani je tokrat moški, srečno poročeni računalničar (Michael Douglas), ki v trenutku šibkosti skoraj podleže agresivnemu osvajanju svoje nekdanje ljubimke, zdaj pa svoje nardejene (Demi Moore). Zavrnjena furija ga zato skuša iz maščevalnosti 'namočiti' kot grešnega kozla za svoje napake ... Michael Crichton je pravice za snemanje filma prodal, še preden je roman sploh izšel. Zaradi njegovih 'kreativnih nesoglasij' z Milošem Formanom je režiser od projekta odstopil; zamenjal ga je Barry Levinson.
Scenarij za film katastrofe Twister, v katerem sta pred orkanom bežala Helen Hunt in Bill Paxton, je Crichton napisal z Anne Marie Martin, eno od svojih žena. Najbrž niste vedeli, da je to prvi film, ki je izšel na DVD-ju. Še dve zanimivosti: veter za filmski 'orkan' so v nekaterih prizorih ustvarili s pomočjo motorja Boeinga 707, zvočna podlaga v več odlomkih pa je počasi predvajano oglašanje kamele.
Ko skupino raziskovalcev na ekspediciji v Kongo dočaka tragična smrt, je treba sestaviti novo skupino, ki mora ugotoviti, kaj je šlo narobe ... Glavni vlogi v filmu sta zavrnila tako Hugh Grant kot tudi Robin Wright Penn, zato sta ju dobila Laura Linney in Dylan Walsh. Režiser Frank Marshall je hotel gorile najprej ustvariti s pomočjo tehnologije, ki so jo uporabili za Jurski park, a se je nato premislil in raje ostal pri plastičnih maketah (z računalniki se takrat namreč še ni dalo ustvariti dovolj dobre iluzije dlake).
Ste vedeli, da bi morala biti po prvotnem načrtu Urgenca film, ki bi ga režiral Steven Spielberg? A ko je režiser ugotovil, da Michael Crichton poleg Urgence piše še 'neko zgodbo o dinozavrih', je en projekt zamenjal za drugega - zato je svet dobil Jurski park. Urgenca je s 14 sezonami vseeno postala druga najtrpežnejša serija v zgodovini NBC-ja (za serijo Zakon in red), zato bi lahko sklenili, da so v tej zgodbi zmagali vsi. V zadnjih letih jim je gledanost padla, zato je letošnja (štirinajsta) sezona zadnja. Foto: NBC
Leta 2004 je izšel roman State of Fear, 'okoljevarstveni triler', ki globalno segrevanje prikaže kot prenapihnjeno nebulozo, ki se uporablja kot opravičilo za ekoterorizem. Okoljevarstveniki so Crichtona obtožili, da prikraja resnico, vseeno pa je bil povabljen na obisk k samooklicanemu oboževalcu - Georgeu W. Bushu. Foto: Reuters