Želimir Žilnik v svoje filme vedno vpleta komentar trenutnih političnih in družbenih razmer. To mu je v socialistični Jugoslaviji prineslo tudi mnogo težav. Foto: Kinoatelje
Želimir Žilnik v svoje filme vedno vpleta komentar trenutnih političnih in družbenih razmer. To mu je v socialistični Jugoslaviji prineslo tudi mnogo težav. Foto: Kinoatelje
Darko Bratina
Priznanje se imenuje po Darku Bratini, sociologu in filmskem kritiku, univerzitetnem profesorju v Torinu in Trstu ter senatorju italijanske republike. Foto: Kinoatelje

Filmskemu in televizijskemu režiserju je namreč goriški Kinoatelje namenil nagrado Darka Bratine, katere dobitniki morajo poleg zgoraj navedenih kriterijev pri svojem delu izkazati tudi zavzemanje za medkulturno komunikacijo. Želimir Žilnik bo nagrado prejel 28. septembra, ko bodo v Hiši filma na Travniku v Gorici prikazali Žilnikov dokumentarno-igrani film Evropa preko plota in celovečerec Zgodnja dela. Ta je Žitniku leta 1969 prinesel tudi zlatega medveda na festivalu v Berlinu.

Filmi Želimirja Žilnika in film o Žilniku
Program, posvečen Želimirju Žilniku, se bo v Gorici začel že 27. septembra, ko se bo začela filmska delavnica pod Žilnikovim vodstvom. Na delavnici bodo 29. septembra predstavili še dva Žilnikova filma. To sta Tito drugič med Srbi (Tito drugi put medju Srbima) iz leta 1994 in Donavska soap-opera (Soap in Danube opera) iz leta 2006. Vseh rokov filmskih projekcij pa ne bodo zasedli filmi Želimirja Žilnika. Prikazan bo tudi film, posnet njemu na čast. To je dokumentarni portret Želimir Žilnik - prispevki za zgodovino Yu filma in politpornografijo režiserja Dragomirja Zupanca, pri katerem je kot producent sodelovala srbska televizija.

Naslov portreta nas takoj opomni na filme, zaradi katerih Žilnik v 70. letih ni bil ravno najbolj priljubljen filmski ustvarjalec jugoslovanske oblasti. Leta 1942 rojeni avtor se je namreč na začetku 70. let uveljavil s filmi, ki so pripadali tako imenovanemu jugoslovanskemu črnemu filmu in ki so bili izrazito družbenokritični. Žilnik je zato doživljal številne napade, ki se jim se je izognil tako, da je odšel v Nemčijo. Tam je posnel kritične filme o stanovanjskih razmerah zdomcev, nemško javnost pa je skoraj šokiral s filmom Oeffentliche Hinrichtung, v katerem je spregovoril o insceniranih aretacijah članov R.A.F.-a.

Vloga v jugoslovanskem kulturnem življenju
Po vrnitvi v Jugoslavijo se je Želimir Žilnik posvetil gledališču, začel pa je razvijati tudi samosvoj filmski slog, tako imenovano dokudramo. Žilnik se je izkazal tudi kot eden izmed mož, ki so spodujali video in filmsko produkcijo pri neodvisnem 'underground' radiu B 92. K razvoju kulturnega življenja v Srbiji pa je Želimir Žilnik prispeval tudi kot sodelavec filmskih delavnic in kot profesor predmeta dokumentarni film na Akademiji umetnosti v Novem Sadu.

Podelitev nagrade Darka Bratine, ki so jo do zdaj prejeli Maja Weiss, Jan Cvitkovič, Aljoša Žerjal, Demetrij Volčič in Edi Šelhaus, bo pomenila tudi odprtje filmske sezone 2006/2007.