Romunija je med ljubitelji filma v prvi vrsti znana kot domovina Drakule (na sliki), a dežela pravzaprav 'statira' v celi vrsti filmov. Foto: EPA
Romunija je med ljubitelji filma v prvi vrsti znana kot domovina Drakule (na sliki), a dežela pravzaprav 'statira' v celi vrsti filmov. Foto: EPA
Romuni svoje 'vloge' v komediji Borat niso videli kot pozitivne reklame - in imeli so prav. Foto: EPA
Francis Ford Coppola
V kratkem v kino prihaja najnovejši projekt Francisa Forda Coppole, Youth Without Youth, ki je bil posnet v Romuniji. Foto: EPA
Kako sem preživel konec sveta
Eden najuspešnejših romunskih filmov zadnjih let, Kako sem preživel konec sveta, je postavljen v Bukarešto, v zadnje leto Ceausescujevega režima.

Lani je Romunijo obiskal Francis Ford Coppola, ki je iskal primerno prizorišče za snemanje svojega prvega filma po desetih letih. Hollywoodski eksodus na Vzhod je leta 2003 v pogon spravila kasnejša uspešnica Hladni vrh, zgodba o ameriški državljanski vojni z Judom Lawom v glavni vlogi, ki je nastala skoraj izključno na romunskih tleh. Selitev ekipe v Romunijo je ekipi takrat prihranila več kot 20 milijonov dolarjev in brez nje projekt verjetno nikoli ne bi zaživel.

Borat jih je peljal na led
Seveda pa se prej ali slej izkaže, da ustvarjanje dobrega imena Romunije v svetu ni prva prioriteta hollywoodskih producentov: ko so lani na romunskem podeželju posneli komedijo Borat (ki naj bi se odvijala v kazahstanu), so bili Romunski Romi nad svojo podobo v filmu tako ogorčeni, da so proti filmski ekipi vložili tožbo za 23 milijonov dolarjev. Ti naj bi namreč vaščanom rekli, da snemajo dokumentarec o revščini v Romuniji.

Kanadčani jih najbrž ne marajo
Vseeno pa se Romunija na prilivom obiskovalcev s kamerami večinoma ne pritožuje. V Romuniji režiserji najdejo dovolj neokrnjene narave za posnetke podeželja, vedno imajo na voljo dovolj poceni delovne sile, Bukarešta pa lahko v pravi luči "statira" celo kot Pariz. Država se je izkazala za tako dobičkonosno izbiro, da na njen račun škodo že trpi Kanada, nekdanja prva izbira ameriških režiserjev v tujini. In vzporedno se razvija tudi doača filmska industrija: vse več romunskih igralcev in režiserjev v zadnjih letih potuje na filmske festivale po vsem svetu.

Prebili so se v prve evropske vrste
Lanski romunsko-francoski film Kako sem preživel konec sveta režiserke Catalin Mitulescu, ki smo ga jeseni v Ljubljani lahko videli tudi v okviru festivala Liffe, je celo pritegnil pozornost žirije v Cannesu: igralka Dorothea Petre je za svojo vlogo uporniške najstnice v zadnjih dnevih Ceausescujevega režima dobila nagrado Un certain Regard. Leto prej je v Cannesu isto nagrado dobila še ena Romunka, režiserka Cristi Puiu za film Smrt rgospoda Lazarescuja.

V Romuniji se je iskal celo Coppola
No, če se vrnemo na začetek: Coppola je medtem že zaključil snemanje svojega nizkoproračunskega filma Youth Without Youth (Mladost brez mladosti), ki je nastal po predlogi opusa slovitega romunskega filozofa Mircee Eliadeja. V nekem intervjuju je Coppola bojda celo izjavil, da je v Romunijo "prišel na novo odkriti sebe kot umetnika"; snemalno ekipo jesestavil skoraj izključno iz Romunov.

Gredo po stopinjah Češke?
Zasebno romunsko produkcijsko podjetje Castel Film Studios se lahko pohvali tudi z največjim studiem na celinski Evropi: njihovih 3274 kvadratnih metrov lahko najamete za deset tisoč evrov na teden. Stroški snemanja so kljub vsemu zta polovico nižji od tistih v Veliki Britaniji in trideset odstotkov od cene na Češkem, ki je nekdaj veljala za evropsko meko filmske produkcije.

Bogdan Moncea, predstavnik podjetja Castel Films, adut Romunije vidi v njeni vsestranski pokrajini – snemalne ekipe lahko pri njih najdejo vse od neokrnjene narave, podeželskega tihožitja pa do sive industrije, ter vse arhitekturne sloge od gotike v Transilvaniji pa pa do francoskega art nuveauja v Bukarešti.

A. J.