Najboljše, kar je prišlo iz ZDA, je filmska umetnost. Foto: EPA
Najboljše, kar je prišlo iz ZDA, je filmska umetnost. Foto: EPA
Roberto Benigni
V igri Roberta Benignija najdemo sledi Charlesa Chaplina. Foto: EPA

Po Benignijevem mnenju je k razširitvi filma v svet najbolj pripomogel pojav kinematografov, zato se je treba za razvoj filmske umetnosti zahvaliti prav ZDA. Ob tem je 53-letni režiser in igralec dodal še, da obstajajo med njegovo domovino in ZDA velike razlike, ki jih spoznava, vsakič ko se tam potepa.



Vpliv Charlesa Chaplina
Benignijeva navdušenost nad ameriško vlogo pri razvoju sedme umetnosti ima zagotovo svoje korenine tudi v vzornikih tega priljubljenega italijanskega komika. Na njegove prve korake so namreč močno vplivali Charles Chaplin, Buster Keaton in Peter Sellers, domači javnosti pa se je prvič predstavil z lastnimi televizijskimi serijami. Kmalu je svojo nadarjenost potrdil še z nekaj vlogami v filmih.

Opozorilo iz leta 1991
Eden od njegovih najbolj poznanih monologov Cioni Mario je bil leta 1977 razširjen v film Ti Voglio Bene, s tem pa si je odprl vrata v znane italijanske filme. Pozornost tujine si je pridobil zlasti s filmom iz leta 1991 Johnny Stecchino, v ZDA pa se je predstavil že leta 1988 s filmom The Little Devil, za katerega je sam napisal scenarij, ga režiral in v njem tudi nastopil ob igralcu Walterju Matthauu.

Med drugim je nastopil še v filmih, kot so Down by Law, Night on Earth in Son of Pink Panther, najbolj pa je nase opozoril leta 1997 s filmom Življenje je lepo. Zgodba filma se odvija med drugo svetovno vojno, Benigni pa je upodobil Italijana judovskega rodu, ki ga z družino odpeljejo v koncentracijsko taborišče, kjer skuša svojega sina z igro obvarovati pred kruto resničnostjo nacističnih zločinov. Film je prejel veliko nagrado žirije na canskem filmskem festivalu, ob tem pa tudi oskarja za najboljšo moško vlogo in najboljši scenarij.