"Rad bi, da bi si ljudje ogledali fenomen šolskih streljanj in razmislili o tem, kako se naša družba spopada z množičnimi tragedijami," o svojem filmu pravi režiser. Foto: Reuters
Alec Hernandez je bil leta 1966 še deček. Charles Whitman ga je ustrelil, medtem ko je raznašal časopise. Foto: Reuters
Keith Maitland se v filmu zateče k tehniki rotoskopije, ki jo je pred leti proslavila uspešnica A Scanner Darkly. Foto: Reuters

Dokumentarec Tower je premiero doživel na filmsko-glasbenem festivalu SXSW v Austinu, le lučaj od kraja, kjer je Charles Whitman leta 1966 splezal na stolp z uro v kampusu Univerze v Teksasu in z ene najvišjih točk v zvezni državi 90 minut sejal teror: ustrelil je več kot 40 ljudi.

Grožnja, s katero srednješolci živijo vsak dan
Dokumentarno gradivo je v filmu prepleteno z animiranimi segmenti. "Odločili smo se za animacijo, kajti film mora spregovoriti, zgodbo morajo raziskati mlada občinstva. Srednješolci in študentje so tisti, ki vsak dan živijo v senci tovrstnega nasilja," je Maitland povedal zbranemu občinstvu po premierni projekciji filma. Na koncu je Stolp postal dobitnik velike nagrade žirije v sekciji dokumentarcev na festivalu SXSW.

Pokol v Teksasu, ki je terjal 16 smrtnih žrtev, preden je policija napadalca sestrelila z njegove ostrostrelske točke, se je v ameriško zgodovino zapisal kot eden od najmarkantnejših dogodkov desetletja, kot tragedija, ki je pretresla Ameriko.

Prvi primer epidemije
Za preživele žrtve in sorodnike pobitih v Austinu zdaj že skoraj vsakotedenski krvavi obračuni po šolah služijo kot opomin, da tudi v pol stoletja še nihče ni našel zanesljivega načina, kako ustaviti nasilje. "Zdi se, da se nihče ni naučil ničesar," pravi John "Artly" Fox, ki je bil leta 1966 17-leten študent. Prečkal je "strelno" polje in noseči ženski, ki jo je Whitman obstrelil, pomagal na varno. "Zdi se mi, da je Whitman, moten kot je bil, ustvaril neke vrste model za druge motene ume," je Fox komentiral za agencijo Reuters.

Film Stolp je kombinacija črno-belih arhivskih posnetkov, intervjujev s pričami (posnetih v barvah) in seveda animacije. Maitland v center zgodbe ni hotel postaviti Whitmana, 25-letnega nekdanjega marinca, ki je na 76 metrov visoki stolp zvlekel celo orožarno.

V animiranih segmentih, kjer se protagonisti pojavijo kot mlajše različice sebe, igralci posodijo glasove nekaterim resničnim akterjem tistega časa - na primer policistu Houstonu McCoyu, enemu od treh policistov (in enega civilista), ki so splezali na stolp in onemogočili strelca.

"Ugotovil sem, da se dogaja nekaj, česar prej še nikoli nisem videl," v filmu reče igralec, ki posoja glas McCoyevemu liku.

Poleg McCoya, ki je bil oborožen s puško, je bil prvi na vrhu stolpa policist Ramiro Martinez: na strelno ploščad je splezal zgolj s svojim službenim revolverjem v roki. (Pravi) Martinez v filmu spregovori o ukrepih, ki so jih v ZDA uvedli od takrat in ki študentom pomagajo preživeti, kadar se zgodijo strelci.

Lahko več orožja reši problematiko nasilja?
Ob 50. obletnici streljanja bodo v kampusu univerze 1. avgusta odkrili nov kip, posvečen žrtvam streljanja. To je obenem tudi dan, ko bo v veljavo stopil zakon, po katrem lahko študentje, ki imajo dovolilnico za prikrito nošenje ročnega orožja, to orožje prinesejo tudi v predavalnice.