Prihodnje leto bo tako zmanjkalo soprog slavnega kralja, ki se je tudi v želji po moškem potomcu poročil kar šestkrat, dve izmed svojih soprog pa dal obglaviti. S tem bo, kot so napovedali ustvarjalci serije The Tudors, končana zgodba, ki jo zdaj že v tretji sezoni pripoveduje Michael Hirst.

Košček britanske zgodovine, ki je doživel že vrsto filmskih priredb (med zadnjimi velja omeniti film Druga sestra Boleyn z igralkama Natalie Portman in Scarlett Johansson), saj so politične in predvsem ljubezenske spletke vedno dovolj privlačno gradivo za ekranizacijo, zlasti če zgodovinska dejstva dodatno začini in obogati scenaristova domišljija.
V seriji The Tudors se v vlogi drugega vladarskega predstavnika rodbine Tudorjev Henrika VIII. predstavlja Jonathan Rhys Meyers. V njegovi postelji so se kot soproge doslej izmenjale Maria Doyle Kennedy (Katarina Aragonska), Natalie Dormer (Ana Boleyn) in Annabelle Wallis (Jane Seymour), Joss Stone pa bo upodobila Ano Klevsko.

Skrivna poroka in razkol z Rimom
Kdo je bil Henrik VIII. in kakšne so bile pravzaprav v resnici njegove soproge? Čeprav po osebnih potezah Henrik VIII. (1509-1547) ni bil najbolj simpatičen in je dal usmrtiti več svojih sodelavcev ter dve svoji ženi, pa je bil precej priljubljen vladar. K temu so gotovo pripomogli pozornost, ki jo je posvečal gospodarskim koristim srednjega stanu, in podpiranje trgovine ter pomorskega prometa. Prav tako Anglije ni želel vpletati v evropske spore. K vsem pomembnejšim odločitvam pa je pritegnil parlament.
Prav Henrikova želja, da bi se poročil z mlado dvorno damo Anne Boleyn, je privedla do razkola s papežem. Nekje od leta 1526 se je želel ločiti od žene Katarine Aragonske, da bi se poročil z Anne, in v ta namen naročil svojemu prvemu ministru kardinalu Wolseyju, naj pri papežu izposluje razveljavitev prvega zakona. Wolsey se pri tem ni izkazal po kraljevih željah, zato je sklenil Henrik vzeti stvari v svoje roke in pri tem uporabil parlament.
V letih 1529 in 1534 je po nasvetih svojega novega lorda kanclerja Thomasa Cromwella dosegel, da je parlament sprejel več zakonov, ki so v okviru Anglije zmanjševali pooblastila in dohodke duhovščine ter papeža. Poleg tega je v kraljevo blagajno preusmeril del cerkvenega denarja. Evangelijskega teologa Thomasa Cranmerja je postavil za naslednika umrlega canterburyjskega nadškofa in mu ukazal ustanoviti duhovno sodišče. Cranmer je nato po hitrem postopku kraljev zakon s Katarino Aragonsko razglasil za neveljavnega in tako se je lahko Henrik tudi uradno (na skrivaj je to storil že prej) poročil z Anne Boleyn.
Začetek Anglikanske cerkve
Henrik je leta 1534 s privolitvijo parlamenta dokončno ločil angleško cerkev od Rima, ob tem pa zaustavil vse dajatve papežu, duhovno sodstvo odtegnil odvisnosti od Rima in prepovedal svojim škofom vsak stik s papežem. Še istega leta pa se je z listino o vrhovni oblasti povzdignil v poglavarja angleške cerkve, ki je odgovoren samo Jezusu.
Pod vladavino kraljice Elizabete I., hčere iz njegovega zakona z Anne Boleyn, se je v poznem 16. stoletju iz tega državnega katolicizma razvila kot tretja glavna oblika evropskega protestantizma Anglikanska cerkev.
Čeprav je Henrik v svojem življenju nanizal kar šest žena, je sam zaradi možnosti razveljavitve zakonske zveze pravil, da je imel le dve ženi. Potem ko je iz prvih dveh zakonov prve mesece po rojstvu uspelo preživeti "le" dvema deklicama, mu je Jane Seymour končno rodila težko pričakovanega sina, poznejšega kralja Edvarda VI. A Jane je kmalu po porodu umrla. Henrik je dal obglaviti dve svoji soprogi - Anne Boleyn in Catherine Howard, Catherine Parr in Ana Klevska pa sta ga celo preživeli. Zadnja od šesterice je umrla prav slednja.

Porteti Henrikovega dvora
Predstavljamo portrete Henrikovih žena, ki jih je večinoma upodobil nemški slikar Hans Holbein ml. (okoli 1497-1543). Izvrsten portretist je na angleški dvor prišel leta 1526 po priporočilu samega Erazma Rotterdamskega in pozneje po letu 1532 postal Henrikov dvorni slikar.
Maja Kač
maja.kac@rtvslo.si