Fonda je v petek zjutraj na svojem domu v Los Angelesu umrl v družinskem krogu. Uradni vzrok smrti je bila odpoved dihanja, posledica pljučnega raka.

Peter Fonda (1940‒2019). Foto: AP
Peter Fonda (1940‒2019). Foto: AP

"V enem najbolj žalostnih trenutkov življenja ne najdemo ustreznih besed, s katerimi bi izrazili bolečino v svojih srcih. Ko žalujemo, vas prosimo, da spoštujete našo zasebnost," je v izjavi za javnost zapisala igralčeva družina.

Fonda leta 2009 na repliki motorja
Fonda leta 2009 na repliki motorja "Stotnik Amerika", kakršnega je vozil v . Foto: AP

Morda najslavnejši film ceste vseh časov
Fonda je zgodovino filma najmočneje zaznamoval kot soscenarist in producent filma Goli v sedlu iz leta 1969, v katerem je tudi nastopil ‒ skupaj z Dennisom Hopperjem, ki je film tudi režiral, in Jackom Nicholsonom. Goli v sedlu je zgodba o hipijih, ki se ‒ s pomočjo drog in občutka popolne svobode ‒ podata na pot po Ameriki z motorjem. Pesem Born to be Wild iz filma še danes predstavlja himno motoristov.

Nizkoproračunski projekt je obiskovalcem ameriških kinodvoran prvič predstavil dolgolase motoriste, ki kadijo marihuano in trgujejo z mamili. "V celotnih šestdeseta leta ni nihče posnel filma o nekom, ki bi užival marihuano in ne bi zatem poblaznelo pobijal bolničark," je Dennis Hopper pred leti o filmu povedal v intervjuju za Entertainment Weekly. "Za film Goli v sedlu sem si želel, da bi postal časovna kapsula nekega obdobja."

S filmom, ki danes velja za kultno hollywoodsko klasiko, si je Fonda prislužil nominacijo za najboljši filmski scenarij; kot soscenaristi so pod projekt podpisani Dennis Hopper, Peter Fonda in Terry Southern.

Naslov filma je sposojen od slengovskega izraza
Naslov filma je sposojen od slengovskega izraza "easy rider", ki v tem kontekstu pomeni moškega, ki ga denarno podpira dekle prostitutka. Foto: IMDb

Marsikoga je nenadni uspeh Golih v sedlu presenetil ‒ a Fonda ni bil med njimi. "Nagovoril je generacijo, ki je prej še nihče ni nagovoril," se je leta 2018 spominjal v nekem intervjuju. "Nihče ni nikoli zapel njihove pesmi." Film, ki se pogosto navaja kot eden največjih filmov ameriške kinematografije, je pomagal pri vstopu v novo dobo, v kateri se je bila stara filmska garda prisiljena 'vdati' in predati žezlo mladi generaciji, ki sta ji pripadala denimo Francis Ford Coppola in Martin Scorsese.

Peter Fonda na fotografiji iz leta 1969, ki je bilo za njegovo kariero prelomno. Foto: AP
Peter Fonda na fotografiji iz leta 1969, ki je bilo za njegovo kariero prelomno. Foto: AP

O Petru Fondi so že od prvih televizijskih nastopov v šestdesetih letih pisali kot "naslednji veliki zvezdi svoje generacije" ‒ pogosto tudi zato, ker je zaradi predirljivih modrih oči, visoke rasti in močne čeljusti silno spominjal na svojega slavnega očeta. A njegova kariera nikoli ni dosegla zares globalnega razmaha ‒ veliko let je bila uspešnejša njegova sestra, Jane. Na naslednjo oskarjevsko nominacijo po Golih v sedlu je moral čakati skoraj trideset let.

Za najboljšega igralca ga je Akademija nominirala za vlogo čebelarskega vdovca v Uleejevem zlatu (1997). Zlati kipec mu je tisto leto pred nosom speljal prav prijatelj Nicholson s filmom Bolje ne bo nikoli.

Peter Fonda in Jack Nicholson po 55. podelitvi zlatih globusov. Fonda je bil nagrajen za najboljšo vlogo v drami (Uleejevo zlati), Jack Nicholson pa za vlogo v komediji (Bolje ne bo nikoli). Foto: AP
Peter Fonda in Jack Nicholson po 55. podelitvi zlatih globusov. Fonda je bil nagrajen za najboljšo vlogo v drami (Uleejevo zlati), Jack Nicholson pa za vlogo v komediji (Bolje ne bo nikoli). Foto: AP

V svoji karieri je nastopil v celi vrsti televizijskih filmov, na primer v The Passion of Ayn Rand (1999) in Back When We Were Grown-Ups (2004). V Fondovi filmografiji velja omeniti še Futureworld (1976), kriminalno dramo Stevena Soderbergha The Limey (1999) in priredbo klasike 3:10 to Yuma iz leta 2007. Njegova zadnja vloga je bila v vojni drami The Last Full Measure, ki bo premiero doživela v oktobru.

S sestro Jane Fonda. Foto: AP
S sestro Jane Fonda. Foto: AP
S hčerko Bridget Fonda na premieri filma Jackie Brown leta 1997. Foto: AP
S hčerko Bridget Fonda na premieri filma Jackie Brown leta 1997. Foto: AP

Hollywoodska aristokracija in žalostno otroštvo
Fonda se je 23. februarja 1940 rodil v New Yorku legendarnemu filmskemu zvezdniku Henryju Fondi in Frances Ford Seymour. Bil je tudi mlajši brat aktivistke in igralke Jane Fonda. Ko je imela Jane 13 let in Peter 10, je njuna mama naredila samomor. Približno leto dni za tem se je Peter ustrelil v trebuh. Desetletja pozneje je v intervjuju za The New York Times vztrajal, da ni šlo za poskus samomora, pač pa za nesrečo. "Če hočeš pozornost, se ustreliš v roko ali nogo, ne pa tako, kot sem se jaz." (O svoji izkušnji se je nekoč pogovarjal tudi z Johnom Lennonom, kar je menda navdahnilo verz “I know what it’s like to be dead” v pesmi She Said She Said.)

"Petra je sama dobrota ‒ do obisti je občutljiv in nežen," je Jane leta 2005 zapisala v avtobiografiji My Life So Far. "Nikoli ne bi nikomur ali ničemer namerno škodoval. Enkrat je argumentiral celo, da ima zelenjava dušo. No, to so bila pač šestdeseta."

Bil je tudi navdušen okoljevarstvenik, med drugim je bil koproducent dokumentarnega filma The Big Fix iz leta 2012. O upokojitvi ni razmišljal nikoli. "Vraga, tole lahko počnem vsaj do svojih osemdesetih," je pred enajstimi leti izjavil za The San Luis Obispo Tribune. "In če ne bom mogel hoditi? No, Lionel Barrymore je na primer nastopal v invalidskem vozičku."

Fonda je bil trikrat poročen in ima dva otroka; njegova hči Bridget Fonda je prav tako znana filmska igralka.