Čeprav ima šele 45 let, je Ethan Hawke na letošnjem festivalu v San Sebastianu že dobil nagrado za življenjsko delo. Foto: Reuters
Čeprav ima šele 45 let, je Ethan Hawke na letošnjem festivalu v San Sebastianu že dobil nagrado za življenjsko delo. Foto: Reuters
Še leta 2014 je bil Mojzes v bibličnem spektaklu Ridleyja Scotta - belec. Režiser se za svoje "beljenje" tudi po glasnih kritikah javnosti ni bil pripravljen opravičiti. Foto: Blitz Film

Igralec je namreč med drugim tudi soavtor grafičnega romana Indeh: A Story of the Apache Wars (Zgodba apaških vojn); v njem je popisana usoda mladega apaškega bojevnika v 19. stoletju, ki se zaplete v konflikt z belimi priseljenci. V prvem osnutku je bila zgodba zastavljena kot filmski scenarij.

"Imel sem dokument na 900 straneh. Proračun smo ocenili na približno 240 milijonov dolarjev," je Hawke povedal na okrogli mizi v okviru konvencije Comic-Con v New Yorku. "In potem mi je počasi postalo jasno. Vau, tega ne bom nikoli realiziral - film za 240 milijonov, v katerem ni niti enega belca."

45-letni Hawke se je scenarija lotil (tudi) zato, ker ima še vedno pred očmi igralsko zasedbo filma Geronimo (1993): v njem so nastopili Gene Hackman, Robert Duvall, Matt Damon, Jason Patric in Wes Studi, ki je pripadnik plemena Cherokee. "Pomislil sem: Hudiča, ali bi posneli na primer film o Malcomu X, v katerega bi nato dali Gena Hackmana, Roberta Duvalla, Matta Damona, Jasona Patrica in ... Denzela Washingtona? Seveda ne bi - prešinilo me je, da pa je bilo v tem primeru to sprejeto brez vsakih težav. Zgodbe staroselcev moramo začeti pripovedovati drugače."

Hawkovo razmišljanje je del širšega javnega diskurza o raznolikosti v filmski industriji: sprožilo ga je ogorčenje nad ameriško Akademijo filmskih znanosti in umetnosti, ki je za oskarje dve leti zapored v vseh igralskih kategorijah nominirala samo bele igralce in igralke.

Hawke, ki je grafični roman Indeh napisal v sodelovanju z Gregom Ruthom, se zaveda, da je bilo "tvegano", da si je dovolil zgodbo napisati iz zornega kota Apača. "Kulturno prilaščanje je vir velikih bolečin. Ti liki so zdaj del ameriške zgodovine. In kot Američani imamo dolžnost, da pripovedujemo svoje zgodbe," pravi. “Geronimo, Cochise in Victorio so del širše zgodovinske slike in tega, kaj pomeni biti od tukaj. Če zgodb ne bomo pripovedovali, jim grozi, da bodo pozabljene."

"Nevarno si je dati dovoljenje za kaj takega. Bil pa sem popolnoma prepričan, da izhajam iz stanja ljubezni. Zdelo se mi je, da bo to dobro vodilo."

Dejstvo je, da hollywoodski studii le stežka financirajo večje filme, v katerih so glavni igralci pripadniki etničnih manjšin; taka praksa izhaja iz prepričanja, da tudi v letu 2016 kinoobiskovalci na velikih platnih hočejo videti le bele obraze. Ridley Scott je predlani denimo izjavil, da svojega filma Eksodus: Bogovi in kralji nikoli ne bi mogel posneti, če bi bil njegov zvezdnik "Mohamed ta-in-ta". "Preprosto ne bi dobil financiranja, zato si tega vprašanja nisem niti zastavljal," je odgovoril na poizvedbo, ali je kdaj razmišljal o tem, da Mojzesa morda ne bi igral belec. (Vlogo je dodelil Christianu Balu).