Film
(2)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5.0 od 5 glasov Ocenite to novico!
"Jesti, kar ujamemo, je bistvo inuitskega življenja. Ko bomo prenehali loviti na ledu in jesti to, kar ulovimo, ne bomo več obstajali kot narod," so besede enega od inuitskih lovcev. Foto: Kinodvor

Na velika platna je prišel Breceljnikov poklon ogroženim Inuitom

Film je prejel več nagrad na različnih festivalih
14. februar 2018 ob 10:07
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Svoj pohod po kinematografih začenjajo Zadnji ledeni lovci, zadnji film prezgodaj umrlega režiserja Jureta Breceljnika, ki ga je po njegovi smrti dokončal Rožle Bregar.

Film predstavlja zgodbo o kulturi inuitskih lovcev vzhodne Grenlandije, ki ji grozi izginotje. 20.000 kilometrov dolgo obalo vzhodne Grenlandije naseljuje le 4.500 prebivalcev. 4.000 let stara kultura se mora ob vdoru modernega sveta v zadnjem stoletju spopadati z dramatičnimi spremembami, globalizacija tudi pri njih pušča sledi.

V glavni vlogi sta Emanuel Boassen in Tobias Ignatiussen, dva polno zaposlena lovca, ki se preživljata izključno z ulovom, ki ga ulovita sama. Zaradi globalizacije pa zdaj lovita plen izključno še s puško in gliserjem, kjer so pred stotimi leti še lovili plen s kajakom in harpuno. Film bo drevi na sporedu v Kinodvoru, z jutrišnjim dnevom pa prihaja na redni spored kinematografov.

Kot je zapisala žirija na festivalu evropskega in mediteranskega filma v Piranu, kjer je film prejel nagrado Vilka Filača za najboljšo fotografijo, film odlikuje izvrstna fotografija, ki verno prikazuje težke življenjske pogoje in prispeva k atmosferi filma. Film je prejel več nagrad tudi na drugih filmskih festivalih.

Po besedah producenta in asistenta režije Slaviše Majstoroviča po nenadni smrti Breceljnika poleti 2015 najprej niso vedeli, kaj narediti s filmom, nato pa so se odločili, da film uresničijo, pri tem pa čim bolj sledijo Breceljnikovi viziji in se mu na ta način tudi poklonijo. V to jih je spodbudila tudi Breceljnikova življenjska sopotnica in producentka Natalija Gros. Zvesta ekipa produkcijske hiše Film IT je nato iz Bruslja odpotovala na Vzhodno Grenlandijo in film dokončala v dveh snemalnih mesecih - v avgustu 2015 in marcu 2016, da so ujeli oba letna časa.

Velik izziv je bil tudi sprejem oz. dovoljenje Inuitov za snemanje. Miha Avguštin, ki je poleg Wesleyja Johnsona prijel za kamero, je za STA povedal, da so to prijetni, odprti, zelo družinski ljudje, ki pa so potrebovali čas, da so kameri tudi zaupali. Majstorovič pa je dodal: "Soočeni so z zunanjim svetom, tujci in turizmom, zato je bil velik izziv, kako jim dopovedati, da nismo turisti, da nismo tam, da bi kupovali spominke, ampak da jih poskušamo razumeti in povedati njihovo zgodbo." Ustvarjalci filma si želijo, da bi tudi za to skupnost, ki se večkrat počuti izkoriščana in zapuščena, pripravili veliko projekcijo filma.

Bogata kariera
Breceljnik, diplomant praškega FAMU-ja, je posnel več nagrajenih kratkih in dokumentarnih filmov. Na domači sceni je postal prepoznaven leta 2010, ko je za film Magnezij in čokolada o vrhunski športni plezalki in pozneje njegovi življenjski partnerici Nataliji Gros prejel najvišjo nagrado na Festivalu gorniškega filma v Cankarjevem domu. Leta 2012 je posnel svoj prvi celovečerni dokumentarni film Divji, v katerem je predstavil zgodbo francoskega hendikepiranega plezalca Philippa Ribiera.

Posnel in produciral je tudi dokumentarne filme Nova dimenzija (New dimension, 2011), Črno-bela nebesa (Black & White Heaven, 2010), Ratrakistov dnevnik (RTV, 2010), Ko črte govorijo (RTV, 2011) in dokumentarni portret briških vinarjev Terra Magica (2015). Tik pred koncem montaže je bilo tudi njegovo predzadnje delo Prečkanje Islandije (Crossing Iceland, 2016), ki je bilo prav tako kot film Terra Magica premierno prikazano posthumno.

Breceljnik je umrl leta 2015, star 41 let.

K. T.
Prijavi napako
Komentarji
zerorez
# 14.02.2018 ob 10:48
Uf, kako zelo bi si sel jaz tole pogledat.
Amethist
# 14.02.2018 ob 17:27
Jst bi tud sla... ce bom lelahko bom!
Kazalo