V resoluciji o izboljšanju položaja slovenščine v prihodnjih petih letih (2007-2011), ki so jo pred dnevi sprejeli poslanci v državnem zboru, odmeva na 30 straneh predvsem besedilo pod naslovom Poskusi z govorno sinhronizacijo tujih filmov. Distributerji že zdaj vsako leto postrežejo s petimi do osmimi sinhroniziranimi filmi. Ministrstvo za kulturo predlaga, da bi sinhronizacijo poskusno razširili tudi na filme za odrasle, kar pa je takoj spodbudilo številne burne odzive.

Kršitev umetniške integritete filma
Sinhronizaciji nasprotuje podpredsednik evropskega filmskega sklada Evro Images, sicer tudi predavatelj na ljubljanskem AGRFT-ju Igor Koršič, ki meni, da sinhronizacija krši umetniško integriteto filma. "Človeški glas in telo sta ena celota, in če se to razdeli in se drugi glas, pa naj bo še tako podoben, posodi igralcu, to ne deluje dobro," še dodaja Koršič.

Precejšen finančni zalogaj
Pozitivne posledice je v sinhronizaciji filmov našel jezikoslovec Miran Košuta, ki sicer zagovarja podnapise, a ob tem razmišlja, da je Italijanom s sinhronizacijo uspelo poenotiti svoj jezik. Košuta še meni, da s podnapisi krepimo večjezičnost naših gledalcev, ob občutenju potrebe po tem, da se jezik poenoti, pa je sinhronizacija zelo dobrodošla.

Nekaterim očitkom, da je sinhronizacija draga in da je zaradi prezasedenosti dobrih igralcev z drugim delom ta pogosto nekakovostna, nasprotuje Jurij Souček, čigar glas je oživil številne junake zlasti animiranih filmov.
Souček je ob tem opozoril na sinhronizacijo Pasijona pred nekaj leti, ob tem pa še izrazil prepričanje, da je v Sloveniji dovolj dobrih igralcev, ki bi bili kos nalogi.

Več zanimanja za izvirnik
Filmski kritik Samo Rugelj poudarja, da se lahko strah pred jezikovnim imperializmom rešiti tudi s povečavo produkcije domačih filmov. Pri tem je še opozoril, da se že pri otroških oziroma družinskih filmih gledalci raje odločajo za ogled izvirnika.

Nosilci sinhronizacij naj bi bili distributerji in še neustanovljeni filmski sklad. Distributerji, ki pripeljejo v Slovenijo okoli 180 filmov letno, se naloge otepajo, saj so po njihovih ocenah sinhronizacije predrage, pomenile pa bi tako prevelik finančni kot logistični in kreativni zalogaj.