Na irskem gradu Dromoland se je v pozitivnem duhu končalo vrhunsko zasedanje EU-ja in ZDA, ki ga je odprl ameriški predsednik George Bush.

Nato mora pomagati Iraku
V ospredju tem je bila predaja oblasti v Iraku na Iračane, do katere naj bi prišlo v sredo, 30. junija. Bush je izrazil upanje, da bo zveza Nato na vrhu v Carigradu podprla predlog ZDA, da bi zavezništvo pomagalo uriti iraške varnostne sile.

Nato ima možnosti in odgovornost pomagati Iračanom v boju proti teroristom, je povedal Bush in dodal, da prej, ko bodo Iračani prevzeli odgovornost za varnost v svoje roke, prej bodo ameriški vojaki zapustili Irak.

Bush je po vrhu odpotoval v turško prestolnico Ankaro, potem pa se bo v Carigradu v ponedeljek in torek udeležil vrha Nata.

Otoplitev odnosov med ZDA in EU-jem
Bush se je pred vrhom srečal z gostiteljem, irskim premierjem in predsedujočim Evropski uniji Bertiejem Ahernom, in irsko predsednico Mary McAleese.

Ameriškega predsednika na obisku v Evropi spremljata svetovalka za nacionalno varnost Condoleezza Rice in državni sekretar Colin Powell. Na drugi strani so Busha sprejeli gostitelj, irski premier in predsedujoči Evropski uniji Bertie Ahern ter drugi visoki evropski predstavniki.

Bush je pogovore začel z željo po enotnosti pri politiki pomoči Iraku. Pogovori so potekali v znamenju sprave in otoplitve odnosov med stranema, čeprav številna vprašanja ostajajo odprta, zlasti na mednarodnem in gospodarskem področju.

Osuplost Evropejcev ob Abu Graibu
Irski premier je ameriškemu predsedniku povedal, da so bili Evropejci osupli ob novicah o ameriškem ravnanju z iraškimi zaporniki.

Vendar je Ahern pozdravil temeljitost preiskave, ki jo je sprožil Washington. Ahern je omenil tudi Guantanamo na Kubi in stotine zapornikov, ki jih imajo ZDA tam zaprte brez sodnega naloga.

Protestniki proti ZDA, pa tudi lastni vladi
Ob Bushevem petkovem prihodu se je v Dublinu zbralo med 5.000 in 10.000 protestnikov. Irski protestniki so se z avtobusi podali proti mestu evroameriškega srečanja, vendar je irska policija v bližini prizorišča zato zaprla vse ceste.

Protesti so bili namenjeni v veliki meri tudi proti vladi, ki je dovolila, da ameriška letala na poti na Bližnji vzhod kot vmesno postajo uporabljajo irsko letališče Shannon.

Ameriški predsednik je v pogovoru za irsko televizijo dejal, da razume, zakaj so ljudje jezni. Ljudje ne marajo vojne; vendar bi morali biti jezni na diktatorja, ki je ubijal in mučil, je povedal.

Američane skrbi evropski tekmec
ZDA in EU so že podpisali sporazum o evropskem satelitsko-navigacijskem sistemu Galileo, sicer tekmecu ameriškemu GPS-u. Prvi je sicer civilni projekt, vendar pomemeben tudi za vojsko, saj s pomočjo 30 satelitov precizneje določi položaj točke na zemeljski obli, kot pa ameriški sistem s 24 sateliti.

Strani sta se dogovorili, da javni signali Galilea ne bodo motili skrivnih signalov GPS-a, ki ga uporabljata ameriška vojska in Nato. Za Galileo se že zanimata Kitajska, pa tudi Indija in Rusija.