Glasba
(2)
Na Kongresnem trgu bo nocoj v okviru Festivala Ljubljana nastopil madžarski pianist, senzacija na YouTubu, Peter Bence. Foto: BoBo
SNG Opera in balet Ljubljana
V SNG Opera in balet Ljubljana bo festival pripeljal opero Hasanaginica. Hasanaginica velja za najlepšo in največkrat prevedeno bosensko-hercegovsko balado. Nastala je na območju Imotske krajine in se ustno širila iz roda v rod. Foto: BoBo

Dodaj v

Na Festivalu Ljubljana nocoj opera Hasanaginica in spletna senzacija, pianist Peter Bence

Sarajevsko narodno gledališče in madžarski čudežni deček
5. julij 2018 ob 17:10
Ljubljana - MMC RTV SLO

Festival Ljubljana bo nocoj gostil Sarajevsko narodno gledališče z opero Hasanaginica v SNG-ju Opera in balet Ljubljana, na Kongresnem trgu pa bo nastopil madžarski pianist, senzacija na YouTubu, Peter Bence.

Njegove priredbe pesmi, med njimi Bad Michaela Jacksona, Don't stop me now zasedbe Queen in Cheap Thrills avstralske popzvezdnice Sie imajo na spletu več milijonov ogledov. Lahko si jih ogledate spodaj.

Čudežni deček na pianinu
Bence je začel igrati klavir pri dveh letih – po posluhu je na pianinu starih staršev igral melodije iz najljubših risank. Pri petih letih je začel obiskovati glasbeno šolo v svojem rojstnem kraju Hajduboszormeny na Madžarskem. Kmalu je tam dobil status čudežnega dečka in se še kot osnovnošolec začel šolati na Akademiji za glasbo Franz Liszt v Debrecenu.

Svojo klavirsko govorico je po študiju na Madžarskem začel izpopolnjevati na akademiji Berklee v Bostonu. Svojo virtuoznost in izvirnost je izrazil v številnih glasbenih žanrih, še posebej filmskih, a je bilo slišati, da je na njegovo glasbeno izraznost vplivala predvsem glasba Michaela Jacksona.

Januarja 2012 se je vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov, ko se je v eni minuti dotaknil klavirskih tipk kar 765 krat. Leta 2015 pa je imela njegova različica Jacksonove skladbe Bad na YouTubu v le nekaj dneh kar deset milijonov ogledov.

Bosensko-hercegovska balada
Hasanaginica velja za najlepšo in največkrat prevedeno bosensko-hercegovsko balado. Nastala je na območju Imotske krajine in se ustno širila iz roda v rod. Zgodbo Hasanaginice je prvič objavil italijanski humanist Alberto Fortis v svoji knjigi Viaggio in Dalmazia (Pot po Dalmaciji) leta 1774.

Leta 2000 se je libretist Nijaz Alispahić oprl na izvirno besedilo in v sodelovanju z izjemno plodovitim bosanskim skladateljem Asimom Horozićem ustvaril istoimensko opero v treh dejanjih.

Zgodba o starih običajih in krhkem srcu
Zgodba oriše goro Biokovo, kjer počiva ranjeni Hasanaga Arapović. Stari običaji narekujejo, da ga lahko obiskujeta le sestra in mati, zato žena Hasanaginica doma skrbi za otroke. Hasanaga je prizadet in zaradi spletk svoje mame spodi Hasanaginico od doma. Brat Pintorović izve za njegovo dejanje in sestro odpelje domov, ona pa je prisiljena zapustiti svojih pet otrok.

Zaradi maščevanja Hasanagu brat obljubi roko svoje sestre imotskemu kadiji, Hasanaga pa se ob zavedanju krivde umakne v osamo. Na poročni dan se Hasanaginica poslovi od svojih otrok. Hasanaga jo obtoži, da ima kamen namesto srca, česar njeno krhko srce ne prenese, so vsebino opere povzeli pri Festivalu Ljubljana.

V glavnih vlogah se bosta predstavila sopranistka Adema Pljevljak - Krehić in basist Leonardo Šarić. Orkestru Sarajevske filharmonije bo dirigiral Dario Vučić, sodelujeta baletni ansambel in zbor Sarajevskega narodnega gledališča. Režijo podpisuje Sulejman Kupusović, koreografinja je Edina Papo, scenograf Radovan Marušić, kostumografinja Vanja Popović.

N. Š.
Prijavi napako
Komentarji
mihael1
# 06.07.2018 ob 08:08
Čudežni deček na pianinu me ni ravno prepričal v čudežnost - res pa je, da sem poslušal ob strani in predčasno odšel zaradi drugih dogodkov v Ljubljani.
virus99
# 06.07.2018 ob 07:16
legenda
Kazalo