Ravnatelj Glasbene šole Frana Gerbiča Cerknica Milivoj Matković, ki je bil tudi pobudnik projekta, je spisal uvod h knjigi. Na predstavitvi monografije pa je dejal, da je zamisel o delu zorela vrsto let. V Cerknici so namreč že leta 1988 začeli podeljevati Gerbičeva priznanja, ko pa so na prireditvah želeli poudariti njegovo življenje in delo, so naleteli na pomanjkanje gradiva o njem.

Tako se je Matković leta 2012 odločil, da poprosi muzikologa Eda Škulja, da zbere in napiše knjigo o njem. Po Škuljevih besedah je bilo sprva predvideno skromnejše delo, ki pa se je pozneje razbohotilo na več kot 400 strani debelo knjigo.

Skladateljeva zapuščina
Knjigo zaokroža seznam Gerbičevih glasbenih del, dodana pa so ji različna besedila, ki jih je napisal skladatelj ali pa so jih drugi napisali o njem. Ta del je pripravil Zoran Krstulović. Kot je povedala urednica Alenka Veber, je bil eden izmed izzivov projekta, kako zapisati seznam del, da ne bi bil videti preveč enciklopedično in suhoparno.

Krstulović je tako seznam Gerbičevih glasbenih del kot literaturo o njem pripravil na podlagi skladateljeve zapuščine, ki je shranjena v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) in v Zgodovinskem arhivu Ljubljana. Kot je dejal, je glasbeno delo v NUK-u zgledno urejeno, medtem ko njegova korespondenca ni podrobneje obdelana.

Pevski talent
Škulj je spomnil še na Gerbičev pevski talent in njegovo ulmsko obdobje, ko je v nemškem mestu kot priznani tenorist preživel leto dni.

Številni dogodki ob 100-letnici smrti
Glasbena šola Frana Gerbiča in občina Cerknica sta skladatelju ob 100-letnici njegove smrti posvetili leto 2017. Med osrednjimi dogodki je prav omenjena predstavitev monografije v Cerknici, obeta pa se še vrsta dogodkov. Med drugim bo glasbena šola v sodelovanju z društvi izdala zgoščenko z Gerbičevimi skladbami.

Fran Gerbič se je leta 1840 rodil v Cerknici. Petje in kompozicijo je študiral v Pragi in bil leta 1868 angažiran v tamkajšnjem Narodnem gledališču. Med letoma 1868 in 1878 je bil prvak zagrebške opere, v letih 1881-1886 je deloval v Lvovu, nato v Ljubljani.

V Ljubljani je poučeval na Glasbeni matici, vodil glasbene predstave Dramatičnega društva in zbor Narodne čitalnice ter pripomogel k ustanovitvi poklicnega slovenskega gledališča leta 1892, v katerem je dirigiral operne predstave. Izdajal je prvo slovensko glasbeno revijo Glasbena zora. Njegov opus obsega okoli 600 skladb, med drugim dve operi.