Vaša ocena: 
Ocena 3,2 od 13 glasov
Ocenite to novico!
Pesmi pokojnih legend reggaeja in rastafarijancev Boba Marleyja in Petra Tosha si je na Jamajki "prisvojila" anglikanska cerkev.
Marleyjeva One Love in Toshev Psalm 27 bosta prvi reggae skladbi, ki bosta v novi zbirki cerkvenih himen, ki jo pripravlja anglikanska cerkev Jamajke, izšli v spremstvu tradicionalnih nabožnih napevov. Častiti Ernle Gordon, predstavnik tamkajšnje cerkve, poudarja, da se projekta veselijo kljub včasih zelo glasnim rastafarijanskim kritikam krščanstva. "Morda so nasprotovali Cerkvi, niso pa zanikali Boga ali vere."
Od kod nenadna strpnost?
Različne krščanske skupine rastafarijansko vero obsojajo, češ da si biblične odlomke razlagajo preveč po svoje in da se namesto na grški in aramejski izvirnik opirajo na angleški prevod Svetega pisma. Nekateri rastafarijanci verjamejo, da je človeško telo tista prava cerkev oziroma tempelj boga, in zato ne vidijo potrebe po postavljanju kakršnih koli verskih objektov. Prav vsi pa za inkarnacijo boga sprejemajo nekdanjega etiopijskega voditelja Haila Selassieja I (potrditev za to tezo vidijo predvsem v Knjigi Razodetij). Številni so prepričani, da je bila njegova smrt leta 1975 le potegavščina, kajti Bog ne more umreti.
Zaznamovala ga je neizprosna okolica
Bob Marley je odraščal v slumu jamajške prestolnice Kingston, zaradi česar se je že v mladosti zavedel podkupljivosti oblasti, ki se je razpasla po otoku. To ozadje je pozneje - z Marleyjevo zaskrbljenostjo zaradi politične krize v Zimbabveju vred - postalo ozadje vse njegove glasbe. The Wailers so bili simbol zatiranega ljudstva: “Ubil sem šerifa, nisem pa ustrelil namestnika” tako ni bil le speven verz, ampak krik upora proti represivnemu sistemu.
A. J.
