Glasba

Poudarki

  • Že tretji nastop skupine v hrvaški prestolnici
  • Seznam odigranih skladb:
  • Runaway
  • Anyone’s Ghost
  • Mistaken for Strangers
  • Bloodbuzz Ohio
  • Brainy
  • Slow Show
  • Squalor Victoria
  • Afraid Of Everyone
  • Available
  • Cardinal Song
  • Conversation 16
  • Sorrow
  • Apartment Story
  • Abel
  • Daughters Of The Soho Riots
  • England
  • Fake Empire
  • Start A War
  • All The Wine
  • Mr. November
  • Terrible Love
  • Vanderlyle Crybaby Geeks
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 28 glasov Ocenite to novico!
The National so navdušili Zagreb. Pri nas jih še čakamo. Foto: MMC RTV SLO/Kaja Sajovic
The National in hrvaško občinstvo imajo že dolgo zgodovino: leta 2004 jih je, če gre verjeti zdaj že antologijski anekdoti, prišlo poslušat kakšnih petdeset ljudi (in tisti nastop skupina še vedno navaja kot enega svojih najboljših). Malo več navala je bilo leta 2007, še več pa včeraj, ko je v Boćarski dom prišlo približno tri tisoč oboževalcev. Foto: Ana Jurc
The National, ki imajo v ZDA že nekaj časa status ene najuglednejših indiezasedb, imajo v Evropi malo manj odmeva - a hrvaški oboževalci (med katerimi je bilo kar nekaj Slovencev) so se več kot dostojno izkazali s poznavanjem vseh besedil. Foto: Ana Jurc

Dodaj v

The National ali neizmerna očarljivost melanholije

V živo bolj energični kot na albumih
15. november 2010 ob 16:55
Zagreb - MMC RTV SLO

"Trije med najboljšimi koncerti, kar smo jih kdaj odigrali, so bili tukaj," je zagrebškemu občinstvu na sinočnjem koncertu skupine The National na dušo popihal Matt Berninger. "No, razen tega. Danes ste bolj tako-tako."

Da je bila opazka mišljena v šali, je bilo jasno vsakomur, ki se je včeraj potrudil do Boćarskega doma v hrvaški prestolnici, zdaj že (v nasprotju z, na primer, Ljubljano) stalni postojanki na turnejah brooklynskega indiekvinteta The National, skupine, ki se je letos z izdajo svojega petega albuma High Violet iz "benda za kritike" dokončno prelevila v glas celotne (otožne) generacije. Poleg Matta Berningerja standardno postavo skupine, ki jo na turneji razširijo še z nekaj gosti, pomenita še dva "kompleta" bratov, skoraj zamenljiva dvojčka Aaron in Bryce Dessner, ki nekajkrat "rotirata" tudi na odru, ter Bryan Devendorf za bobni in njegov brat Scott na bas kitari.

Toda kdor je računal na komoren večer temnih balad, se je včeraj pošteno uštel. Pred neverjetno evforičnim občinstvom ("Posneli vas bomo in to kazali domačim, ker sicer nam ne bodo verjeli," je pripomnil Berninger) je High Violet zaživel kot zbirka čustveno intimnih izpovedi, prepletena z dovolj eksplozivnimi aranžmaji in slikovitim, skoraj bibličnim podobjem rojev čebel, kanibalizma in povodenj, da bi brez težav napolnila še precej večji prostor, kot je bil (zavajajoče neugledno poimenovani) Boćarski dom.

Berninger namreč tipično "nationolovsko" introspektivna, tesnobna besedila o prijateljstvu, razmerjih in ennuiju urbanih intelektualcev ("I’m getting tired/ I’m forgetting why") ponekod le z golo intenzivnostjo svojega nastopa in glasu spreminja v nekaj precej bolj prvinskega, grobega in teatralnega. Ko, denimo, med skladbo Abel divje krili po zraku ("My mind's not right! My mind's not right!") ali se pri Terrible Love trpeče zvija v dve gubi ("It takes an ocean not to break ..."), je jasno, da temna melanholija njegovih besedil v živo dobiva globlje, bolj zlovešče podtone kot na albumu. Ozračje večera samo še podčrtujejo sugestivni, napol filmski utrinki mestnega življenja, ki jih slikajo posamezne pesmi - pa naj bo to sprehod s sinom (Afraid of Everyone), neusmiljen zakonski prepir (Conversation 16) ali nostalgija za izgubljeno ljubeznijo (England).

Notranja napetost, gonilna sila odrske prezence skupine, lepo pride do izraza pri singlu Bloodbuzz Ohio, kjer Berningerjev melodični bariton nabira zalet s pomočjo in obenem v kontrastu z eksplodirajočimi kitarskimi solažami bratov Dessner. "V vsem Ohiu nimamo toliko oboževalcev, kot jih je nocoj v tem prostoru," med uvodnimi takti navrže Berninger in po horunskem odzivu iz avditorija sodeč, bi to celo znalo biti res.

Sicer odlično razpoloženi Berninger ne poskuša biti nastopaški pevec. Z izjemo nekaj komplimentov občinstvu, zahvale ekipi ("Hvala vsem, razen Jessieju, ki nam je spil ves viski") in nekaj lakoničnih dovtipov na račun skladb ("Zdaj pa ena počasna, džezovska", preden na ves glas zabobni Abel) se raje v tišini - in s kozarcem belega vina v roki - zadovoljno razgleduje po občinstvu. Razdaljo med obema tudi tokrat, kot na večini koncertov te turneje, sklene premostiti z zadnjo pesmijo prvega podaljška, Mr. November, ki v živo zveni neprimerljivo agresivneje kot na katerem koli studijskem posnetku. Plezanje v prve vrste in objemanje deklet se sicer končata z izgubo ravnotežja (smo omenili kozarce vina?) in 'štrbunkom' na sredo prve vrste, kar pa vsesplošne evforije ne skazi pretirano, nasprotno, pevčevi gesti vzame tisti rahel ton inherentne bombastičnosti, ki ga tovrstne akrobacije nosijo v sebi.

Neizogibno se zdi, da se bodo The National s pričujočo turnejo dokončno otresli nehvaležnih etiket "podcenjene" in "po krivem spregledane" skupine ter začeli nastopati pred več desettisočglavimi množicami. Skrajen čas.

Mimogrede, katarzični Mr. November niti še ni bil vrhunec večera. Po kratkem odmoru se je peterica vrnila še enkrat in slabi dve uri dolg koncert, ki se je - menda zaradi nekakšnih težav pri prečkanju meje z Madžarsko - začel šele ob pol polnoči, končala s Terrible Love in popolnoma akustično različico Vanderlyle Crybaby Geeks, ki jo je Berninger odpel brez mikrofona in tako pustil, da se je občinstvo z melodičnim skandiranjem verzov "All the very best of us/String ourselves up for love" samo pospremilo v zgodnje novembrsko jutro.

Spodaj še galerija.

Ana Jurc



A. J., Foto: Kaja Sajovic
Prijavi napako
Komentarji
JoshauBoy
# 15.11.2010 ob 18:57
pozabi, naš folk jih ne bi kužil, tako, kot jih oni tam kužijo ... zakon v glavnem :)
AA
# 16.11.2010 ob 09:05
@zmaja: copy/paste...strinjam z vsem!
zmaja
# 16.11.2010 ob 08:25
odličen koncert
odlična publika
odličen članek, slike, posnetki

vse je bilo za 5!!!
MiK
# 15.11.2010 ob 23:40
Odličen koncert pred neverjetno publiko. Takšnega vzdušja nisem pričakoval in me je prijetno presenetilo. :)
madgerald, ne verjamem da pri nas ni zanimanja, saj je bilo včeraj v Zagrebu ogromno Slovencev.
Bluesy
# 15.11.2010 ob 21:24
madgerald, te izgovore sem že prej slišal, pa so potem k nam prišli Animal Collective, Wolf Parade (da ne naštevam še mnogih drugih v tem rangu), i don't buy it ;). Največji mit je ta da je kao na Hrvaškem publika za te bende pri nas jo pa ni. Denar in publika je že za precej bolj znane bende, kaj šele za srednji profil. Potem pa pridejo k nam, pa so bendi čist navdušeni nad odzivom in še večkrat z drugimi projekti ali isti bend pride v roku leta dni ponovno. Ampak dokler ne probajo ne bodo vedli. Bolj je problem pomojem njihov management kot pa Slovenija, to si upam rečt po precej dolgi kilometrini....
Bluesy
# 15.11.2010 ob 18:28
Sedaj bi bil pa že čas da k nam pridejo, jebeš Zagreb :P
squalor victoria
# 16.11.2010 ob 16:34
+ o zagrebški publiki pa največ pove ta intervju:
http://www.radiostudent.si/article.php?s
id=23769&query=Lin%E8
squalor victoria
# 16.11.2010 ob 16:23
Po skrajno neobetajočem začetku (večurno čakanje in predskupina, ki meni osebno res ni bila niti malo všečna) je bil koncert eno izmed najčudovitejših sodelovanj med ponižnim in vidno ganjenim bendom in hvaležno publiko. Tudi strah, da bodo morda preveč statični ali pretirano zdeprimirani je bil popolnoma preuranjen, verjetno zato, ker je bil setlist odlično zastavljen. Težko je izpostaviti najbolj superb komad. The National really did deliver and so did we, na nasprotni strani odra.

Zahvala vsem tistim, ki ste pridno držali fotkiče v svojih netresočih rokah in omogočate vnovične goosebumpse pred računalnikom. Ta zgornji zapis s fotkami vred pa je izvrsten.
madgerald
# 15.11.2010 ob 19:58
Kino Šiška letos sicer vozi k nam zanimiva imena, ampak žal bi bilo verjetno sorazmerje med ceno benda in zanimanjem folka premalo ugodno, da bi lahko upali na imena kot so National, Arcade Fire, Interpol (ki trenutno vsi godejo v bližini)...
madgerald
# 16.11.2010 ob 07:01
Mja, nabrž imata prav, pri nas se raje spuščajo v organizacije koncertov starih bleferjev a la Billy Idol. Oh, pa Bee Gees.
frisk2k
# 16.11.2010 ob 00:13
Neizogibno se zdi, da se bodo The National s pričujočo turnejo dokončno otresli nehvaležnih etiket "podcenjene" in "po krivem spregledane" skupine ter začeli nastopati pred več desettisočglavimi množicami. Skrajen čas.

Pa bodo potem še dovolj pristni? Ali bo to že pomenilo, da so se prodali? Samo vprašam, alter scena je zamerljiva...
guren
# 15.11.2010 ob 20:27
ahh kaj vse bi dala, da bi slišala Brainy v živo...
you might need me more than you think you will..
JoshauBoy
# 15.11.2010 ob 18:59
The National so navdušili Zagreb. Pri nas jih še čakamo.

so bli baje že v Izoli ... pred 50 folka ... pred davnimi leti
Kazalo