Patti Smith je nazadnje v Ljubljani nastopila pred 14 leti. Foto: Reuters
Patti Smith je nazadnje v Ljubljani nastopila pred 14 leti. Foto: Reuters
Patti Smith
Patti za enega svojih formativnih vplivov še danes navajajo izvajalci z vseh glasbenih vetrov, od Ramones, Courtney Love in PJ Harvey pa do Madonne, Brucea Springsteena in sicer žal že razpadlih R.E.M. Foto: AP
Nastopila je tudi na letošnjem festivalu Glastonbury in spotoma za rojstni dan voščila - dalajlami. Foto: AP
Patti Smith pred bližajočim se koncertom

Album Horses je v sedemdesetih korenito vplival na pank-rokovsko newyorško prizorišče. (Revija Rolling Stone ga je pred leti uvrstila na 44. mesto lestvice najboljših albumov vseh časov, zaradi svojega "kulturnega pomena" pa je ohranjen tudi v ameriški Kongresni knjižnici.)

Turneja pa kljub tej "jubilejni" temi ni nostalgično obarvana, saj za Patti Smith velja, da nikoli ne počiva na lovorikah preteklih uspehov. Po 40 letih od izida albuma, ki je zamajal glasbeno prizorišče, njena poezija preprosto zaživi v novih kontekstih.

Nedeljski koncert se v Križankah začne ob 20.30, vstopnice pa menda še niso razprodane.


Album Horses v zgodovini glasbe zaseda posebno mesto; ne le zaradi poezije, ki ji je Smithova dodala glasbo, ne le zaradi energičnosti, prepletene z milino, in navsezadnje ne zaradi prepoznavne naslovnice, fotografije Roberta Mapplethorpa, ki je svojo prijateljico Patti ovekovečil kot suvereno osebnost - v beli moški srajci, s suknjičem, vrženim čez ramo. Več dejavnikov je prispevalo k temu, da se jo od takrat drži vzdevek "mama", "botra" ali "babica" panka.


Skupina iz hotela Chelsea

Zase pravi, da ni pevka, prej pesnica, tudi fotografinja, slikarka in pisateljica; in v resnici je leta 2010 za biografsko knjigo Pač mulca prejela ameriško državno nagrado za književnost. V njej opisuje obdobje, ki sta ga z Mapplethorpom živela v 70. letih v New Yorku. To je bil zanju in številne druge umetnike, ki so naselili znameniti hotel Chelsea, formativen čas. Kot se Patti Smith spominja v dokumentarcu Dream of Life (2008), ki je nastajal več kot desetletje, je pobegnila iz zatohlega New Jerseyja, da bi se izognila premočrtnemu, varnemu življenju.

Eksistencialistični klic k odgovornosti
"Jezus je umrl za grehe drugih, za moje ni,"
pravi uvodna kitica kultnega albuma. Umetnica s tem prevzema odgovornost zase, za svoje napake, kar je z drugimi besedami klic po svobodi. Taka drža se Smithovi ne zdi v protislovju s tem, da je na povabilo papeža Frančiška na njegovem božičnem koncertu odpela Sveto noč. Nekateri so v tem videli izdajo ali pa celo šibkost zrelih let, ki se zateka v uteho vere, a sama take očitke zavrača. Vera in svoboda nista izključujoči kategoriji, pravi.

Vedno gleda naprej
Leta 2012 je izšel njen zadnji album Banga, ki je nastal tudi pod vplivom romana Bulgakova Mojster in Margareta. Nekaj pesmi z albuma bo morda zapela tudi v Križankah. Smithova je tudi sicer s svojimi besedili v večnem dialogu z literaturo; z Arthurjem Rimbaudom, Williamom Blakom, Whaltom Whitmanom, Williamom S. Burroughsom, Jimom Morrisonom in drugimi izbranimi literarnimi velikani.

"Aktivistka" ni samo krilatica
Smithova redno opozarja na svetovne problematike, pogosto z besedami, da jo "mrtva čebela skrbi veliko bolj kot terorizem". Zadnja leta opozarja na ekološko katastrofo vsaj tako goreče, kot je v času mandata Georgea W. Busha na vse njegove poteze.

Patti Smith pred bližajočim se koncertom