Rdeči vrabec je filmska adaptacija literarne uspešnice Jasona Matthewsa, istoimenskega romana, ki ga je ob izidu zaradi zveste upodobitve vohunskega sveta z uradnim žigom odobravanja pospremila celo CIA. Ne vemo, kaj se je zgodilo v postopku ekranizacije, a težko si je predstavljati, da je karikatura sovjetske Mate Hari v Rdečem vrabcu portret kakršne koli resničnosti onkraj erotičnih fantazij šopka filmskih ustvarjalcev. Podobno karikiran je geopolitični zemljevid, ki svet deli na etično nadrejeno Ameriko in zloveščo Rusijo z nejasno zlobnimi motivi, češ da "se hladna vojna nikoli ni končala, samo raztreščila se je na milijon koscev".

Jennifer Lawrence je ruska primabalerina Dominika Egorova, vzhajajoča zvezda, ki se mora po brutalni nesreči na odru odpovedati plesni karieri. Ker gledališče Bolšoj seveda ne bo več plačevalo za stanovanje in oskrbo Dominikine invalidne mame, mora novo službo poiskati bolj ali manj takoj. Na prizorišče vkoraka sluzavi striček Vanja (Matthias Schoenaerts je najbrž namerno silno podoben Vladimirju Putinu) in Dominiki ponudi šolanje v bizarnem državnem internatu. Rusija namreč uri elitno ekipo seksapilnih agentov in agentk, "vrabcev", ki znajo spolnost uporabljati kot vabo in kot orožje.

V novi šoli Charlotte Rampling v karikirani vlogi domine pridiga ideologijo ("Zahod je pijan od nakupovanja in družbenih medijev!"), svoje učence pa uri predvsem v spolnem zadovoljevanju "tarč". Vse preostalo urjenje povzamemo z desetsekundnim prikazom vlamljanja ključavnic. Čeprav je Dominika najbolj nepokorna in uporniška učenka "šole za kurbe", kot ji pravi, je vseeno izbrana za posebno misijo: iz ameriškega tajnega agenta (Joel Edgerton) bo morala izvleči informacije o tajnem obveščevalcu znotraj ruske mašinerije. Sledijo klasični obrati in zapleti vsakega vohunskega filma, kar ste jih kdaj videli. V precej bleščeči igralski zasedbi so še Jeremy Irons, Mary-Louise Parker in Ciarán Hinds; vsi, ki upodabljajo Ruse, to počnejo v angleščini, a s komično trdimi "vzhodnjaškimi" naglasi.

Režiser Francis Lawrence, ki je režiral tri od štirih filmov franšize Igre lakote, ima očitno popolno zaupanje Jennifer Lawrence, ki pa ga ne zna upravičiti. Lahko si je predstavljati, kako zanimivi bi bili rezultati, če bi se z isto temo poigral provokativnejši, bolj razmišljujoč režiser, morda Paul Verhoeven (Ona, Črna knjiga, Prvinski nagon).

Čeprav se morda skuša prodajati kot tak film, Rdeči vrabec niti slučajno ni feministična deklaracija o ženski, ki emancipirano uporablja svojo seksualnost. Že res, da ima žensko v glavni vlogi, a je več kot očitno zgodba, povedana z moške perspektive in z moškim občinstvom v mislih. Način, kako kamera drsi v igralkinem telesu, je v službi popredmetenja in seksualizacije njenega lika, tudi kadar spolnost sploh ni tema prizora (na enak način je film Odred odpisanih obravnaval lik Harley Quinn, medtem ko je imela Charlize Theron v Atomski blondinki neprimerljivo več avtonomije). Dominika naj bi bila neverjetno žilava, iznajdljiva, smrtonosna vohunka, a je večino časa prezentirana kot zgolj seksapilna lepotica - seksi skušajo biti celo prizori mučenja, kar izniči njihov učinek. (V prve pol ure se zgodita nič manj kot dva različna prizora posilstva oz. poskusa posilstva.)

Zgoraj povedano je razvidno že iz tako majhnih detajlov, kot je to, da se temnolasa protagonistka z eno samo škatlo barve iz drogerije in z enim samim barvanjem prelevi v blondinko. Sicer je to nepomembna površnost (tako kot je bilo morda nepomembno, da je v prvem Jurskem svetu Bryce Dallas Howard dve uri pred dinozavri bežala v vrtoglavo visokih petah), a je obenem simptomatična: spomni nas, da ta domnevno "feministični spektakel" niti na najbanalnejši ravni ne išče resnice življenjske izkušnje.

Rdeči vrabec je primer površinske, oportunistične izrabe feminizma, ki izhaja iz predpostavke, da protagonistka, ki je sposobna nasilja in brezkompromisne krutosti, avtomatično že neki prototip "močne" ženske. Zdi se, kot da je režiser Francis Lawrence skušal izkoristiti zeitgeist in v svoj film strpati vse "prave" ključne besede in teme, ki zaznamujejo ta trenutek v popkulturi (in družbi). A vse to ne prikrije, da je Rdeči vrabec, čeprav s prstom žuga seksizmu in patriarhatu, njegovo nazorno utelešenje.

Ocena: 3-, piše Ana Jurc