Izbor kultura
(2)
Köln
Na ostanke nekdanje antične knjižnice so naleteli med gradnjo novega centra evangeličanske cerkve v središču mesta. Foto: Rimsko-germanski muzej v Kölnu/Römisch-Germanisches Museums der Stadt Köln
Köln
Po oceni arheologov je bila rimska knjižnica zgrajena v drugi polovici 2. stoletja. Foto: Rimsko-germanski muzej v Kölnu/Römisch-Germanisches Museums der Stadt Köln
Köln
Na območju Kölna so Rimljani leta 50 n. št. ustanovili rimsko kolonijo, ki se je v naslednjih stoletjih razvila v pomembnejše trgovsko središče imperija severno od Alp. Foto: EPA

Dodaj v

V Kölnu našli ostanke najstarejše knjižnice v Nemčiji

V zidovih dobro ohranjene niše za zvitke
1. avgust 2018 ob 11:21
Köln - MMC RTV SLO, STA

Že pred letom dni so v Kölnu naleteli na ostanke masivnega zidu iz antične dobe, ki jih sprva niso znali prav umestiti, novejša izkopavanja pa so pokazala, da gre za temelje najstarejše znane knjižnice v Nemčiji. Ta je bila zgrajena v 2. stoletju, ko je torej tam ležalo pomembno rimsko mesto Colonia.

Na temelje rimske knjižnice so arheologi naleteli med gradnjo novega centra evangeličanske cerkve v središču mesta. Ko so lani naleteli na ostanke masivnega zidu, so sprva mislili, da gre za temelje večje javne zgradbe, namenjene shodom, je povedal direktor Rimsko-germanskega muzeja v Kölnu Marcus Trier.

Ko so ob nedavnih izkopavanjih na zidovih videli značilno členitev z vdolbinami, pa je postalo jasno, da gre za drug tip stavbe. Primerjava s podobnimi najdbami po svetu je pokazala, da je na tem mestu nekoč stala knjižnica, razlaga Trier.

Členitev zidov je primerljiva z drugimi ohranjenimi knjižnicami Rimskega imperija, kot je denimo tista v Efezu, pravi Dirk Schmitz, vodja arheoloških raziskav v Kölnu. Datirajo jo med leti 150 in 200 n. št., stala pa je ob forumu, kot je bilo to značilno tudi za druga mesta Rimskega imperija.

"V notranjščini so se v zidovih ohranile niše, ki so ostale tako rekoč intaktne," besede Schmitza povzema portal Art Newspaper. Najverjetneje so vanje shranjevali papirusne oziroma pergamentne zvitke (dela v kodeksu so se namreč razširila šele v 4. stoletju).

S prostorom za Minervin kip
Stavba, katere tloris meri 20 krat 9 metrov, je bila najverjetneje dvonadstropna. "V njem je bilo shranjenih več tisoč zvitkov, namenjenih izposoji," razlaga Trier. Ob osrednjem delu knjižnice so se ohranili ostanki prizidka, kjer je po domnevah arheologov najverjetneje stal kip boginje Minerve.

Evangeličanska cerkev namerava na tem mestu sicer zgraditi podzemno parkirno hišo, vendar bodo javnosti omogočili vsaj delen dostop do rimskih ostankov.

Pomembno rimsko trgovsko središče
Prvo urbano naselje na območju današnjega Kölna je sicer leta 38 pr. n. št. ustanovilo germansko pleme Ubi, Rimljani pa svojo kolonijo ob Renu leta 50. n. št. Leta 85 je mesto, ki so ga poimenovali Colonia Claudia Ara Agrippinensium postala glavno mesto rimske province Germanie Inferior. Do danes so se ohranili številni ostanki iz rimskih časov, zlasti na obrežju Rena, kjer so leta 2007 med drugim odkrili 1900 let staro rimsko ladjo. Leta 310 so pod Konstantinom zgradili most čez Ren, mesto pa se je razvilo v enega pomembnejših trgovskih središč Rimskega imperija severno od Alp.

M. K.
Prijavi napako
Komentarji
eMZe
# 01.08.2018 ob 11:24
Noro.
samuelcek
# 02.08.2018 ob 13:05
Naj še malce pobrskajo in bodo prišli do Grških in Perzijskih ognjišč.
Interpretacija bo, da se "Turki vračajo domov", ko se preseljujejo v Nemčijo :)
Kazalo