Jezikovni spletovalec
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 43 glasov Ocenite to novico!
Galgoli
Na videz precej različni glagoli, a vsi pomenijo premikanje v določeno smer.
Glagoli
Besede, ki izražajo dogajanje, stanje, potek ali dejanje ipd., se v šoli učimo spregati. Foto: MMC RTV SLO
Glagoli
No, kje je napaka? Foto: MMC RTV SLO
Glagoli
Posebej moramo biti pozorni na velelne oblike zgoraj naštetih glagolov. Foto: MMC RTV SLO
Galgoli
Še kakšen? Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

Jezikovni spletovalec: Kako smo prišli od "iti" do "šli"

Slovenski nepravilni glagoli
30. november 2016 ob 08:05
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Iti", "šel" in "pojdem" so samo trije na videz precej različni glagoli, a vsi pomenijo premikanje v določeno smer. Izkaže se, da je v slovenščini še več podobnih primerov.

Otroci so precej bolj domiselni in sproščeni kot odrasli, kar se kaže tudi pri tvorbi domišljijskih besed, ki si jih ti zapomnijo ob gledanju znanih risank, kot so npr. Smrkci, in ki jih nato s pridom uporabljajo. Astrosmrk namreč ne odide v vesolje, ampak v risanki tja kar "odsmrklja". Celo mnogim odraslim, kaj šele otrokom, posebej pa še tujcem, se nekatere tvorbe v slovenščini zdijo prava "smrkščina", zaradi česar nastanejo oblike, kot so "ludek" (človek) in "sosedka" (soseda) ter "jestem" (jem) in "potovajo" (potujejo). Vsakršno ustvarjalno veselje pa se tako za male kot velike, Slovence ali tujce, konča v realnosti knjižnega jezika, npr. pri učenju nadomestnih osnov nepravilnih glagolov v različnih jezikih ‒ te ima na neki način tudi slovenščina! Učencem in dijakom bi namreč zelo pomagalo, če bi nekatere posebne oz. neobičajne primere imenovali nepravilni glagoli, kajti ti so v pedagoški praksi obravnavani kot posebnosti, s čimer pa ta problematika ni dovolj izpostavljena.*

Besede, ki izražajo dogajanje, stanje, potek ali dejanje ipd., se v šoli učimo spregati. Slovenščina vse glagole sprega po predpisanih spregatvenih vzorcih, tako da k osnovi dodaja tipične končnice oz. obrazila in jih zamenjuje glede na kategorijo spola (npr. ona je prišla in on je prišel) in števila ter osebe (npr. midva sva prišla in oni so prišli). Glagolske oblike se spreminjajo tudi glede na čas (npr. zdaj pridem in prišel bom jutri) in naklon (npr. pridi (velelnik), bi prišel, če … (pogojnik)).

Spregani glagoli torej v večji ali manjši meri niso več enaki ali podobni svoji osnovni nedoločniški obliki (jesti → npr. jem, jeva, jeste – jedel – bomo jedli). V nekaterih primerih, kjer se spreminja tudi glagolska osnova, pa lahko glagol to podobnost izgubi tudi do popolnosti (npr. iti → grem, greva ‒ šel ‒ pojdemo). Te t. i. nadomestne osnove niso predvidljive in se jih je treba posebej naučiti ‒ podobno kot angleške ali nemške nepravilne glagole.

Precej nepredvidljivi so tudi glagoli, pri katerih sedanjiška oblika nastane iz nedoločniške osnove z zamenjavo mesta črk (brati ‒ berem, klati ‒ koljem), ali tam, kjer prihaja do menjave vrste samoglasnika (vzeti ‒ vzamem, spati ‒ spim, kričati ‒ kričim, vrniti ‒ vrnem, peti ‒ pojem). SSKJ zato kot iztočnico pri glagolih najprej navaja nedoločniško obliko, nato pa zapis te oblike za 1. osebo v sedanjem času, npr. plézati -am, in ne "pležem", kot to danes pogosto počnejo na Štajerskem. V Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju s konca 19. stoletja pa zasledimo še dvojnično uporabo tega glagola, tj. plezam in pležem. Posebej pa moramo biti pozorni na velelne oblike naslednjih glagolov: reči (rekel, reci), peči (pekel, peci), teči (tekel, teci) ali striči (strigel, strizi).

Pogosto imamo težave tudi pri razlikovanju med glagoloma iti in hoditi: "Moj sin gre v šolo" in "Moj sin hodi v šolo", pri čemer glagol iti (gre) izraža točno določeno smer; hoditi (hodi) pa večkratnost oz. smerno določenost. Rečemo tudi "Moj sin mora iti v šolo", kajti naklonski glagol (mora) ob sebi potrebuje nedoločnik (iti). Zanimivo je torej, da se glagolska oblika iti kot takšna v slovenščini pojavlja samo v nedoločniku, drugje pa potrebujemo nadomestno osnovo, kar pa ne drži za nekatere druge južnoslovanske jezike.

Kolikokrat smo že začeli odhajati, pa nekako kar nismo mogli oditi z obiska … Kot E. T., ki se ni mogel kar tako vrniti domov. Obiski pri znancih ali sorodnikih se lahko hitro spremenijo v dolgo uvodno pozdravljanje in še daljše poslavljanje, pri čemer uporabljamo enega od slovenskih nepravilnih glagolov: "Zdaj pa res grem" /…/ "Moram iti /…/ in nato "Ni vam še treba iti". Morda pa boste gostitelja prijetno nasmejali, če boste kar odfrčali ali odpeketali ali, kot Pipi in Melkijad, odpujsali domov. Slovenci pa še vedno zelo radi uporabimo narečne oblike, denimo "pejva" ali "idima", ki ju v knjižnem jeziku oblikujemo v lep velelni "pojdiva" ali preprosto "greva".

*Izraz "nepravilni glagol" ni slovenistični termin, uporabljen je zgolj za potrebe pričujočeg članka, s katerim smo želeli opozoriti na glagole s premenami, kakor to počnemo pri šolskem pouku angleščine in nemščine. Znanstveno jezikoslovje je pokazalo, da je tvarna podoba slovenskih glagolov nastala v okviru pričakovanih glasovnorazvojnih sprememb od rekonstruiranega praslovanskega stanja dalje ali leksemskih zamenjav, zato jih ne označuje za "nepravilne".

Andrej Salobir, R. D.
Prijavi napako
Komentarji
koksli
# 30.11.2016 ob 08:09
Super!
Dajte še razložiti ljudem pravilno rabo "ki" in "kateri". No, za to bi bila potrebna vseslovenska akcija.
pa še tole
# 30.11.2016 ob 08:43
Zelo všečen prispevek. Želim si čim več takšnih razlag, saj opažam da Slovenci vse premalo poznamo svoj jezik in se v vsakdanjem življenju včasih prav zgrozim ob prebiranju slovničnih dosežkov "piscev"
pazi_mina
# 30.11.2016 ob 08:32
bivša učiteljica slovenščine na koprski gimnazij nam je nekoč dejala...če si slučajno kdaj v dvomu kdaj uporabiti KI ali KATERI vedno uporabi KI, v 99,9% primerih bo pravilno !
Mr.Blobby
# 30.11.2016 ob 08:54
Jaz pa bi si želel vseslovenske akcije: naučiti DVOJINE športne komentatorje TV SLO.
asalobir
# 30.11.2016 ob 08:23
@koksli

Ker bo vseslovensko akcijo v tem predprazničnem času verjetno nekoliko težje zagnati, vam predlagamo, da preberete kar naš članek na to temo. :)
maher
# 30.11.2016 ob 09:29
@Javorovina:

Ali še krajše: Korsika je srečal Bavčarja.
Bregas
# 30.11.2016 ob 11:32
Kar se tiče glagolov morati in moči, se mi zdi, da številni Slovenci, zlasti morda mlajši, sploh več ne ločijo teh dveh glagolov. Zato se bojim, da bo to razlikovanje sčasoma izginilo in bomo imeli za tako različna pomena samo en glagol.
Mnogi se še malo spomnijo, da sta bila nekoč to dva glagola in ko morajo spregovoriti kaj pred kamero, se trudijo, da bi govorili pravilno in rinejo v drugo smer, namreč, ko hočejo reči, da česa niso mogli, rečejo, da niso morali - tudi take cvetke sem že slišal po televiziji.
GUESS
# 30.11.2016 ob 10:00
Opozoril bi na zelo veliko napako, ki se vse bolj pogosto pojavlja celo med TV napovedovalci, da ne govorim o politikih, gospodarstvenikih in drugih javnih osebah, pa tudi med "navadnimi" ljudmi.

Glagola MOČI in MORATI!!
Kolikokrat se sliši (primer): On bi mogel pritisniti zeleni gumb. Pravilno: On bi moral pritisniti zeleni gumb. Pa: Mogli bi se oglasiti na policiji. Pravilno: Morali bi se oglasiti na policiji.
Obratno: Ona bi morala zažvižgati. Pravilno: Ona bi mogla zažvižgati (lahko bi zažvižgala).

Bodite pozorni, zlasti na prvi primer. Zelo pogosto ga boste zasledili.
Tinkola
# 30.11.2016 ob 08:56
P'r nas bi pa r'kli: gr'ma g'rta u góne.
Slovenska narečja so nekaj najboljšega!
Prešvican
# 30.11.2016 ob 08:55
@ pazi mina
V Kopru so res majstri pri uporabi besedice 'KI'. :)
Wasabi
# 30.11.2016 ob 12:09
Želim si čim več takšnih razlag, saj opažam da Slovenci vse premalo poznamo svoj jezik in se v vsakdanjem življenju včasih prav zgrozim ob prebiranju slovničnih dosežkov "piscev"

Slovenci nismo nobena izjema v svetu, v vsakdanjem življenju prav vse jezikovne skupine uporabljajo vsakdanji jezik, ki ima bolj malo veze s slovnico. Mene to sploh ne moti, težava nastopi v situacijah, ko naj bi uporabljali slovnično brezhibne stavke, pa jih ljudje vse prevečkrat ne znajo. Najbolj leti na tiste, ki so poklicno vezani, da nastopajo pred kamerami.
maher
# 30.11.2016 ob 15:11
Salobir: in ga zato najboljše poznamo. :)

Na Viču v Ljubljani bi rekli "in ga zato najbolje poznamo" :)
kasandra
# 30.11.2016 ob 10:36
Prednjačijo južnjaki ... nehajte, no. V skoraj vseh prispevkih o tako čistokrvnih slobenceljnov mrgoli napak. Pometajte pred svojim pragom.
In spremenite naslov prispevka. Niti malo ni omenjeno, KAKO smo prišli od ITI na ŠEL, ŠLA, ŠLI itd.
Javorovina
# 30.11.2016 ob 09:23
Srečal je človeka, čigar denar mu je bil bil posojen. :)
Srečal je svojega upnika. :)
asalobir
# 30.11.2016 ob 14:44
@miss_theory

Štajerce smo izpostavili, ker nas je večina pri Leemeti s tega območja in ga zato najboljše poznamo. :)
In sodelavke iz Rogatca, Zreč in Radizela vse pritrjujejo, da »pležejo« (medtem ko naša Prlečka pravi, da tudi ona »plozi«). :)
kislec
# 30.11.2016 ob 12:06
gupe, nimaš prav:
"srečal je človeka, ki mu je posodil denar," ima dva pomena:
"srečal je človeka, kateri mu je posodil denar," ali
"srečal je človeka, kateremu je posodil denar,".

Če bi nastopala ženska, pa bi zadoščal "ki":
"srečala je človeka, ki mu je posodila denar," in
"srečala je človeka, ki ji je posodil denar,"
toolovaj
# 30.11.2016 ob 10:50
Mene bolj moti besedna zveza temu ni tako. Mi že gre na jetra. To se sliši med prenosi tekem zimski športov, nogometnih tekem, v osrednjih poročilih na TV vseh televizij, na raznih omizjih kjer so razni dr-ji in mr-ji. Politiki so "cvet" zbornega jezika.
maher
# 30.11.2016 ob 12:03
Najbolj zabavni so neuki kmetiči in "kmetiči", kadar se trudijo biti učeni. Takrat praviloma poslušamo razne "iz razloga, ker", "iz naslova" itd... Manj zabavni so športni novinarji, pri katerih ta ali oni športnik/klub nikoli nikogar ne premaga, ampak vedno užene ... da o Bobovnikovem "posebaj" in cvetkah drugih televizijcev ne govorim ...
Kulman
# 30.11.2016 ob 11:50
Pri nepravilnih glagolih bi opozoril na zelo pogosto napačno rabo (nepravilnega) glagola 'reči'. Pogostokrat na TV slišim govorce (nekatere politike): "Moram, morali bi, nočem, hočem ... -rečt, -rečti …", namesto 'Moram, …, hočem reči'.
pazi_mina
# 30.11.2016 ob 10:14
Prešvican
# 30.11.2016 ob 08:55
Prijavi neprimerno vsebino
@ pazi mina
V Kopru so res majstri pri uporabi besedice 'KI'. :)

se strinjam...prednjačijo južnjaki, ki bi radi posiljeno izpadli slovenski intelektualci...beri fuzbalerji
kislec
# 30.11.2016 ob 11:46
Sin hodi v šolo s kolesom; le kadar dežuje, gre peš (ali tudi takrat hodi?).

Bo prav?
Ali "počistunimo": V šolo kolesari, le kadar dežuje, pešači...
Bregas
# 30.11.2016 ob 11:34
@kasandra, tudi jaz priznam, da sem kliknil na članek misleč, da bom izvedel to, kar obljublja naslov. Ampak žal...
kasandra
# 30.11.2016 ob 11:23
@tolovaj
Resnica. Očitno je to vpliv nemščine "dem ist nicht so".
asalobir
# 30.11.2016 ob 10:20
@GUESS

Tisti, ki so prebrali naš članek o glagolih morati in moči, glagola zagotovo uporabljajo pravilno. :)
GupeM
# 30.11.2016 ob 09:10
@asalobir:

Sem prebral članek s povezave. V zadnjem primeru: "srečal je človeka, ki mu je posodil denar," se meni zdi povsem jasno, da "je srečal človeka, kateri mu je posodil denar." V tem primeru se mi zdi nesmiselno uporabljati oziralni zaimek kateri. V primeru "srečal je človeka, kateremu je posodil denar," pa je logično potreben, saj drugače sploh ne moremo povedati kdo je komu posodil denar.
overborder
# 30.11.2016 ob 16:28
Sin hodi v šolo s kolesom; le kadar dežuje, gre peš (ali tudi takrat hodi?).

Lahko tudi, če si pri hoji pomaga s kolesom (hodi ob kolesu oz. ga potiska). Sicer pa bi bilo bolje reči, da se v šolo vozi s kolesom, šlo pa bi tudi, da gre v šolo s kolesom.

Iz laičnega gledišča bi rekel, da se glagol iti more uporabljati glede na premikanje v splošnem smislu, ne glede na to, na kakšen način ali s kakšnim prevoznim sredstvom se premikamo. Tako lahko gremo tudi z letalom, kar pomeni, da letimo. Vendar v živem jeziku glagol hoditi, kot je lepo izpostavljeno v članku, nadomešča bolj splošnega iti, ko gre za ponavljajoče se premikanje.

Zanimivo pa je, da je v nemščini prišel iz rabe glagol, ki bi na splošno označeval premikanje iz kraja v kraj, tako kot naš iti. "Gehen" se namreč nanaša samo na hojo. Glagol "fahren" pa se je včasih uporabljal tudi kot naš iti. Poznamo npr. "Wallfahrt" (romanje ali božja pot), ki seveda ne označuje vožnje, ampak hojo - iti na pot.

Me pa zanima, če je kakšna posebna pomenska razlika med glagolom voziti (se) in peljati (se).
koksli
# 30.11.2016 ob 10:35
@asalobir

Hvala!
Poldi
# 30.11.2016 ob 10:27
Lahko bi še razložili od kod prebivalcem Fužin in okolice izraz repka namesto reprezentanca?
asalobir
# 30.11.2016 ob 09:48
@GupeM

Kot ste ugotovili tudi sami in lahko prebrali v članku, uporabimo oziralni zaimek 'kateri' za izražanje svojilnosti takrat, kadar bi bila svojina iz zaimka ‘ki’ nejasna (še en primer: Sestra mojega fanta, kateri zdaj živi v Kopru). Z uporabo ‘kateri’ smo se izognili nesporazumu glede tega, kdo (sestra ali fant) živi v Kopru.

Pogovorno sicer zaimek 'kateri' uporabljamo kar pogosto, vendar pa je s slogovnega vidika precej okoren in pogosto tudi nepotreben.
miss_theory
# 30.11.2016 ob 16:30
@asalobir

Hvala za odgovor! V vašo večinsko štajersko pisarno vam pošiljam prijeten štajerski pozdrav ;)
fuckwad
# 30.11.2016 ob 09:32
bivša učiteljica slovenščine na koprski gimnazij nam je nekoč dejala...če si slučajno kdaj v dvomu kdaj uporabiti KI ali KATERI vedno uporabi KI, v 99,9% primerih bo pravilno !
Žal vas pa ni naučila marsičesa drugega ...
sanpjer
# 05.12.2016 ob 18:46
Moja tema je: Andrej Salobir, R.D.
Ne vem kdo ste (je) podpisani.
Ne vem, kaj pomeni R.D.
Mi lahko, prosim, kdo pomaga?
zakrajšek
# 30.11.2016 ob 20:16
@zozozo:

Nikalna oblika od glagola "morati" ni "ne morem", temveč od "smeti" sposojen "ne smem".
"Ne morem" pa je nikalna oblika od "morem".
Simon_Marini
# 30.11.2016 ob 09:50
Zanima me ali je ''hajati'' samostojen glagol. Ali so predpone pri-, od-, na- nujne?
soleti
# 30.11.2016 ob 09:16
GupekM , "ki" lahko razumeš tudi kot kateremu... . kar povsem spremeni kdo je komu posodil denar.
Javorovina
# 30.11.2016 ob 08:58
"Homo no!"
zakrajšek
# 01.12.2016 ob 10:05
@zozo:
Angleška logika ni z Marsa in velja (deloma) tudi za Slovence.
Nikalna oblika glagola "moram" je oboje: "ni mi treba" IN "ne smem". Zakaj?
Zanikanje povedi "moram spati" je (dobesedno) "ne moram spati"(ni mi treba spati) IN "moram ne spati" (torej = ne smem spati)
Podoben, nazornejši primer:
"Hočem spati." Nik.: "Nočem spati" = "hočem ne spati".
asalobir
# 01.12.2016 ob 08:07
@zakrajšek @zozozo

Sta preletela tudi naš članek? :)
asalobir
# 01.12.2016 ob 08:06
@overborder

Tako 'voziti se' kot 'peljati se' pomenita 'premikati se s prevoznim sredstvom', obstaja pa razlika v rabi v stavku. Tako lahko rečemo 'peljati se na izlet', bi pa precej okorno zvenelo, če bi rekli 'voziti se na izlet'.
zozozo
# 30.11.2016 ob 20:33
@zakrajšek - Saj ne govorimo angleščine, da bi zanikana oblika od "morati" pomenila "ne smeti". Odgovor na vprašanje "ali moraš?" je lahko "moram" ali pa "ni mi treba", ne pa "ne smem".

"Ne morem" je vsekakor nikalna oblika glagola "moči", vendar se "morem" v slovenščini nasplošno, v pogovornem jeziku pa še posebej, zelo zelo redko uporablja kot njegova trdilna oblika. Vsi rečemo in tudi pišemo "lahko grem", ne pa "morem iti".
Mala princeska
# 30.11.2016 ob 14:05
Na sprejemnih izpitih na Akademiji radi dajo spregati glagol plezati ... in potem "pležem, pležeš, pležemo". Dejansko.
miss_theory
# 30.11.2016 ob 13:37
Andrej Salobir, hvala vam za informativen prispevek. Ni mi prav, da v članku izpostavite naslednje: SSKJ zato kot iztočnico pri glagolih najprej navaja nedoločniško obliko, nato pa zapis te oblike za 1. osebo v sedanjem času, npr. plézati -am, in ne "pležem", kot to danes pogosto počnejo na Štajerskem.

Če že izpostavite Štajerce, zakaj si ne privoščite še Gorenjcev ali govorcev 'lublanščine', idr., da bi bilo fer do vseh. Oblika glagola oz. njegova napačna raba "pležem" mi je nova, kje na Štajerskem tako govorijo? Govorci prleškega narečja rečemo "plozin", ko preklopimo v slovenščino pa "plezamo". Za govorce mariborskega pogovornega jezika se prav tako ne spomnim, da bi "pleželi".
veleum77
# 30.11.2016 ob 10:14
zvezati - zvečem
pravilno : zvezati - zvežem

?
jensen
# 30.11.2016 ob 09:36
Naglas pri velelniku je zgodba zase. Zdi se mi, da ga večina rine preveč naprej, npr. vzemimo.
kasandra
# 01.12.2016 ob 12:17
@Poldi
A bi mi lahko razložili, od kod Slovencem, ne samo tistim v Fužinah, fotka namesto fotografija?
kasandra
# 30.11.2016 ob 09:58
Pa se kdaj posvetite še glagolu "izpostaviti", prosim.
nemaramplundre
# 30.11.2016 ob 09:20
Cile so ali cile je?
zozozo
# 30.11.2016 ob 19:52
Precej čudno vprašanje v naslovu, ki še v članu ostane povsem brez odgovora.

Seveda nismo prišli od "iti" do "šli". V tem primeru gre za zlitje več izvornih glagolov s podobnimi pomeni v enega. To je precej pogost pojav v mnogih jezikih, sploh pri najbolj pogostih glagolih. Ravno glagoli "iti" je zato zelo nepravilen v mnogih evropskih jezikih.

Do tega pride zato, ker nekatere oblike izvornih glagolov zaradi pogoste rabe in izpeljank postanejo nerazločljive od drugih oblik.

To se sicer ponavadi dogaja znotraj spreganja posameznega glagola, v slovenščini imamo pa še bolj zanimiv primer, ko sta si dva ločena glagola ("morati" in "moči"), ki imata zelo podobne in v govorjenem jeziku pogosto nerazločne osebne oblike ("moram" : "morem"), razdelila ta prostor tako, da je "mor(e/a)m" oblika glagola "morati", "ne mor(e/a)m" pa zanikana oblika glagola "moči". Glagol "morati" zato potrebuje alternativno nikalno obliko ("ne rabim"/"ni mi treba"), glagol "moči" pa alternativno trdilno obliko ("lahko").
MrzlaJuha
# 30.11.2016 ob 11:28
Povejte vsem še, kako se sprega glagol "najti". Ne vem, kdaj sem nazadnje slišal koga, ki je rekel "našel sem". Vedno slišim le "najdu sem"
Krimsky
# 30.11.2016 ob 08:44
Programer, ki je pred desetimi leti napisal program, ga od takrat dalje samo še popravlja, vzdržuje, krpa. Vedno je treba dodati še kaj, kar prvotno ni bilo mišljeno, še kakšno izjemo, še kakšno posebno pravilo. Ko izjeme in posebnosti presežejo in zasenčijo vse drugo, začne programer potiho razmišljati, da bi program napisal na novo, kjer bi vso to širino, ki jo je prineslo življenje, že v osnovi vključil v razširjen koncept, v novo arhitekturo ...
~
Jezik krpamo tisoče let, in še kaj zraven.
Logični skelet, nenačrtno vzpostavljen, komaj še zaznavamo, vse ostalo so izjeme in posebnosti.
Lahko jezik napišemo 'na novo'?
Ne moremo, zavezani smo združljivosti za nazaj.
In ker ne moremo, je neumno tudi karkoli poskušati ... razen krpanja.
~
Lahko pa si zamislimo nov jezik za planetarno komuniciranje, ki bi bil logično pravilen, brez izjem in posebnosti.
No, ... tudi tega ne moremo ... ker je medtem en zakrpani jezik že prevzel to vlogo po vzoru na petrodolar: če svoj denar vsiliš celemu svetu – cel svet dela zate, če svoj jezik vsiliš celemu svetu – prav tako.
Beremo
link
Marcello Potocco: Poznam te črne stvari
17. oktober 2017 ob 10:36 Literarni teoretik, pesnik in prevajalec Marcello Potocco v svojem pesniškem ustvarjanju prikazuje svet pretakanja in nenehnih sprememb.
Več novic ...
Kazalo