Jezikovni spletovalec
Določna oblika lastnostnega pridevnika označuje že znano. Foto: MMC RTV SLO
Nedoločna oblika lastnostnega pridevnika poudarja lastnost nekoga ali nečesa. Foto: MMC RTV SLO
Nekatere besede razliko v določnosti izkazujejo tudi z naglasom ali celo spremembo v korenu. Foto: MMC RTV SLO
Poglejmo si nekaj primerov v besedilu. Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

Jezikovni spletovalec: Nov ali novi zakon?

O določni in nedoločni obliki pridevnika – prvič
3. oktober 2018 ob 07:38
Ljubljana - MMC RTV SLO

Lojze Kovačič, pisatelj z odličnim jezikovnim slogom, jih je, kot je zapisal, pri vnovičnem pregledovanju svojih besedil rad prečrtal. Pridevnike namreč. Besedilo lahko obtežijo, če jih je preveč, in po nepotrebnem imenujejo tisto, kar je očitno: rdeča kri, modro nebo, temna noč, reven prekarec.

Raba pridevnika pa je zelo učinkovita, ko želimo doseči nasprotni učinek in ustaljene asociacije porušiti (zeleno nebo) ali nekaj, kar opisujemo, izrisati zelo natančno (mamin črni stari kuhinjski stol). A ko se odločimo za zanimiv pridevnik, se nemalokrat ustavi pri črki -i: bomo naročili črni ali črn kruh? Smo sprejeli novi ali nov zakon? Pri kruhu in zakonih še lahko zamahnemo z roko, pri glasbi, tisti pravi hrani, pa se vse konča: Kdaj rečemo odličen in kdaj odlični koncert?

Letos smo v rubriki Jezikovni spletovalec pripravili kviz, s katerim lahko preverite svoje znanje. Kviz vas čaka na koncu članka.

.

Zakaj ima slovenščina določno in nedoločno obliko pridevnika
(Ne)določnost se v jezikih kaže na različne načine. V nekaterih germanskih in romanskih jezikih je vprašanje določnosti videti mnogo enostavnejše kot v slovenščini. V nemščini določnost izražajo členi der, die, das, nedoločnost pa ein, eine, ein. Razlika med povedma Dort steht ein Musiker in Dort steht der Musiker je za poznavalca nemškega jezika očitna. Tudi v angleščini razliko med primeroma There is a concert in There is the concert brez težav razumemo.

V knjižni slovenščini se informacija o tem, ali govorimo o čem določenem ali ne (o tem konkretnem ali pač nekem gospodu), premakne v končnico pridevnika. Če rečemo star gospod, govorimo o nekem neznanem gospodu, ki ga na primer mimogrede opazimo in mu lahko pripišemo lastnost, da je star. V povedi Tam je (tisti) stari gospod, o katerem sem govorila pa končni -i v pridevniku stari sporoča, da gre za točno določeno osebo.

Slovenščina pozna vrstne (gugalni stol, pooblaščeni servis, vrtni palček, črni pas), svojilne (pisateljev, novinarkin komentar) in lastnostne pridevnike (zanimiv gospod, nevaren pripomoček, silen vihar). Po vrstnih se vprašamo kateri, katere vrste, po svojilnih čigav in po lastnostnih z vprašalnico kakšen. A naj vas vprašalnice ne zavedejo. Tudi pri lastnostnih pridevnikih lahko uporabimo vprašalnico kateri. Poglejmo, kdaj.

Lastnostni pridevniki poznajo tako določno (stari), po njej se vprašamo z vprašalnico kateri, kot tudi nedoločno obliko (star), ki pa odgovarja na vprašanje kakšen. Vedeti moramo le, kdaj uporabiti katero obliko, saj nanjo vplivajo pomen, kontekst in zgradba povedi. In danes bomo odvezovali prav ta gordijski vozel.

Določna oblika pridevnika
Določnost se izraža s končnim -i v imenovalniku (tisti stari gospod) in tožilniku moškega spola ednine za neživo (dobil je črni pas).

Iz zgornjih primerov in samega poimenovanja določni lahko razberemo, da to obliko uporabljamo, ko govorimo o že znanem, že omenjenem, točno določenem: Na oder je prišel star violinist (omenimo ga prvič, ni določen). Med koncertom v Sloveniji si je na kozarcu porezal roko, odpeljali so ga v bolnišnico. Stari violinist se je vrnil (omenimo ga drugič, postane znan, določen). Stopil je na oder in odigral koncert.

Kazalni zaimek
Informacija pa je znana tudi takrat, ko na to, o čemer govorimo, lahko pokažemo. Kadar to ni mogoče, kot instrument nastopi jezik. Na stvari kažemo s kazalnimi zaimki: Ta stari violinist je napisal glasbo za več filmov. Tisti sivi violinist inštrument igra tako, da ne veš, kje se violina konča in on začne. Ta skuštrani glasbenik je na odru videti, kot bi se boril. Z violino. To je ta veseli trenutek, ko ga vidiš igrati. Stvari pa ni treba neposredno omeniti, da bi bile znane. Poznamo jih lahko iz družbenega konteksta, splošnega védenja: Glasbeni skupini se je pridružil nov član. Ko je omenjen prvič, je neznan. Ta član kmalu ni več novost, zato postane novi član, saj kmalu že vsi vemo, o kom govorimo.

Zaimek ves in lastno ime
Tudi za zaimkom ves moramo uporabiti določni pridevnik: Ves prosti čas preživi na koncertih. Ves ljubi dan je posvetil glasbi.

Znano je tudi vse, čemur dodamo lastno ime, saj se navezuje na to določeno ime: Podivjani Warren Ellis je spremenil dojemanje violine. Poslušali smo čudoviti album Whatever You Love, You Are. Če omenimo ime albuma, je tudi ta točno določen. In če besedilo zapisujete pod fotografijo v članku ali diplomski nalogi, se prav tako sklicujete na nekaj določenega, in sicer na fotografijo, pod katero piše: Zasanjani violinist je pretresel poslušalce.

Sobesedilna oz. skladenjska določnost
Določna oblika ni nujna le, če se navezuje na lastno ime, ampak tudi takrat, ko je del lastnega imena, na primer zemljepisnega: Zeleni rt, Zlati rog.

S končnim -i pridevnik zapišemo tudi takrat, ko ga uporabimo namesto samostalnika: Nagrajeni je nastopil na koncu. Dežurni je delal do polnoči.

Občutek za to, kdaj uporabiti določno obliko, izgubljamo tudi zaradi pogovornega jezika in narečij, pri katerih končni -i pogosto izpuščamo. Neknjižno bi določnost (stari gospod) ponekod izrazili s členom ta (vendar ne kot kazalnim zaimkom) pred pridevnikom: ta star je tu, ta mlad še pride. Tako si lahko pomagamo, ko nismo prepričani, ali dodati končni -i ali ne (pogovorna oblika ta star (gospod) kaže, da bomo pri knjižni dodali -i (stari gospod)).

Nori ali nor koncert?
Vprašanje določnosti je na videz zapleteno, a če upoštevamo pravila in kontekst, se pri izbiri pridevnika pri večini primerov ne bomo spotikali. Če vas kdo vpraša, kakšen je bil koncert, boste odgovorili: odličen, beden, pravljičen, neverjeten, slab, nor. Če pa prijatelju omenim nori koncert v Stolpu 3, natančno ve, kateri koncert mislim, kdo je nastopil in kdaj, saj o tem koncertu vedno znova govoriva. Nori petkov koncert je tudi dogodek, ki ga naš klub organizira vsak zadnji petek v mesecu, čeprav zmeraj ni tako nor. Obiskali pa smo tudi koncert že omenjenega Warrena Ellisa. Za ta čudoviti koncert pa nimamo besed.

Ločiti je torej treba, ali gre za določno ali nedoločno obliko lastnostnega pridevnika, o slednji, o kruhu in o vrstnih pridevnikih pa bomo nekaj več zapisali v članku naslednjo sredo.

Andrej Salobir, R. D.
Prijavi napako
Komentarji
Adebisi
# 03.10.2018 ob 08:17
Vedno bolj postaja moteče tudi vse pogosteje uporabljano fonetično zapisovanje tujih krajev, česar v preteklosti ni bilo zaslediti.
Space Voyager
# 03.10.2018 ob 07:53
No, vsaj nekaj jezikovnega sem si že prej prav razlagal. Najlepša hvala za članek!

Zgolj za hec, ker je ravno članek na temo pravilnega zapisa...

(pogovorna oblika ta star (gospod) kaže, da bomo pri knjižni dodali -i (stari gospod).

Tu manjka en zaklepaj. Oz., ker si dvojnih oklepajev v besedilu res ne želimo, bi morala biti pred citiranim besedilom pika in začetek nove povedi.
zelda
# 03.10.2018 ob 08:40
Super, tole je tudi mene vedno mučilo. Hvala za to hitro izobraževanje, mi bo zelo prav prišlo..
asalobir
# 03.10.2018 ob 08:39
@Space Voyager

Povsem prav imate.

Kakšen se vam je sicer zdel članek? Ste izvedeli kaj novega? :)
serznoz
# 03.10.2018 ob 09:02
Odlično, čimveč tega.
asalobir
# 03.10.2018 ob 08:41
@Adebisi

Nekateri takšni zapisi so ravno posledica takšne rabe v preteklosti.
O tej temi smo sicer že pisali v tem članku. Gotovo vam bo všeč. :)
MaloNor
# 03.10.2018 ob 08:04
Joj, joj! Jezikovni spletovalec in google prevod. To naj bo kar naslednja tema.
»Vaš Score«, »Pravilno odgovorilo«, »Nepravilno je odgovoril«, »Minimalna Success«, »čas, potreben« ?
Nedopustno. Za vašo rubriko pa še posebej.
asalobir
# 03.10.2018 ob 10:02
@iboregua

Pri ženskem spolu oblik ni mogoče razlikovati, razen v redkih primerih.

Mednje spadata tudi obliki mala/majhna črka. Več o tem najdete v tem že objavljenem članku. Prijetno branje! ;)
BumbarBumbar
# 03.10.2018 ob 10:01
@Adebisi, @pohorjezeleno,
Grozljivo se mi zdi zapisovanje sklanjanih kratic, kot CIE, NASE.
Popolnoma izmaliči pomen.
pohorjezeleno
# 03.10.2018 ob 09:30
@Adebisi, se strinjam. Naslednji korak bo tudi fonetični zapis znanih oseb, kot to počno naši južni bratje. Ko berem takšne članke, se šele zavem kako nepismen sem.
BULA123
# 03.10.2018 ob 07:55
Zanimivo.
evaevi
# 03.10.2018 ob 10:14
V užitek in zadoščenje, hvala.
asalobir
# 03.10.2018 ob 08:56
@zelda

Z največjim veseljem!

Spremljate nas lahko še naslednjih 12 tednov, vsako sredo, ali pa vsak petek na našem blogu.
Ples
# 03.10.2018 ob 22:59
@mirka

Ta J in (ne)izpuščanje zadnjega samoglasnika v angleščini tudi mene matra ;)

In glede priimkov, če prešaltam na slovenske (da dam @salobir-ju še malo materiala za članek ;)), še nekaj primerov - pač zato, ker se v javnosti pojavijo ljudje z nekoliko posebnimi priimki, in potem se sproti učimo (no, kakor kdo - mene pač zanima, in se poučim, mnogi pa ne ...).
- Šarec in Črnčec sta, recimo, podobna, ampak je: Šarca (ne Šareca) in Črnčeca (ne Črnčca)
- Mesec je pa sploh pogosto tarča napak: Meseca, Mesecev ... namesto Mesca, Meščev

Mislim, da bi razlaga marsikomu koristila.
mirka
# 03.10.2018 ob 21:39
Pohvale avtorju za te članke, super razlage:)

Predlog za v prihodnje: morda bi lahko razložili sklanjanje in svojilne pridevnike iz tujih imen - na primer, kdaj se doda J in kdaj ne - primer: Britneyjina pesem, Mayeva knjiga. Ali pa kdaj se izpusti zadnji samoglasnik in kdaj ne - Mikeova hiša itn. Ali pa zapise tujih imen - kdaj se slovenijo in kdaj ne. Zakaj je na primer New York v originalu, Praga in Dunaj pa ne.

P. S. Hvala, da skrbite za ozaveščanje Slovencev o našem maternem jeziku.
leonis
# 03.10.2018 ob 21:07
Legenda pravi, da sta se že pred davnimi leti o pravilni rabi besed tako pregovarjala v gostilni Pr šestic v Ljubljani Prešeren in Čop...In tako je cel večer minil ob šanku ko je en trdil da se pravilno reče ˝dež pada˝, medtem ko je drug zatrjeval, da se reče ¨dež gre¨...Sicer se nista zmenila kaj je prav,ampak ko sta se odpravila domov sta na vratih videla, da res dežuje.., in sta oba v en glas rekla; ˝matr kaj ščije˝.
GoodFella
# 03.10.2018 ob 14:02
Zanimiva in poučna rubrika. Plus!
asalobir
# 03.10.2018 ob 13:15
@Ples

Hvala, odlično je spet biti tu! :)

Po hitrem pregledu rabe se bolj kot ne vsi mediji zatekajo k rešitvi "vlada Angele Merkel" (enako bi veljalo za Alenko Bratušek). Ste pa izpostavili zanimivo vprašanje, morda ga kdaj uporabimo tudi za članek na svojem blogu. ;)
g1n3k
# 03.10.2018 ob 10:40
Odlična vsebina, hvala.
asalobir
# 03.10.2018 ob 10:28
@evaevi

Z veseljem. Se "beremo" spet naslednjo sredo. ;)
Otman
# 03.10.2018 ob 10:00
Če bi lahko uredil zgornji komentar, bi dodal manjkajoči presledek. In piko.
Otman
# 03.10.2018 ob 09:58
Pohvale za kviz.

Vprašanje. Napisali ste mamin črni stari kuhinjski stol

A ne bi bil pravilnejši/pravilni vrstni red mamin stari črni kuhinjski? In kaj od tega(pravilnejši/pravilni) je?

Lep pozdrav
Baltzar87
# 03.10.2018 ob 09:21
@Nori ali nor koncert?
Vprašanje določnosti je na videz zapleteno, a če upoštevamo pravila in kontekst, se pri izbiri pridevnika pri večini primerov ne bomo spotikali. Če vas kdo vpraša, kakšen je bil koncert, boste odgovorili: odličen, beden, pravljičen, neverjeten, slab, nor. Če pa prijatelju omenim nori koncert v Stolpu 3, natančno ve, kateri koncert mislim, kdo je nastopil in kdaj, saj o tem koncertu vedno znova govoriva.

Tukaj mi ni najbolj jasno, mi kdo razloži? Če mene nekdo vpraša, kakšen je bil koncert, bo ja vedel že s prve za katerega me sprašuje in bi potem takem moral bit odgovor: neverjetni...

Drugače pa hvala Andrej za tale prispevek. Zdaj končno razumem point i-ja.
pirdih
# 03.10.2018 ob 08:51
Občutek za to, kdaj uporabiti določno obliko, izgubljamo tudi zaradi pogovornega jezika in narečij, pri katerih končni -i pogosto izpuščamo.

V kakšnem narečju se pa izgublja nedoločna oblika. "Kako lepi zvezek!" :)
presenečen
# 03.10.2018 ob 08:44
Odlična rubrika! Ali odprem pokrov ali s pokrovom odprem lonec?
maher
# 04.10.2018 ob 08:37
@Ples: Kadar se y na koncu izgovarja kot i, se doda j (npr. Britneyjin); kadar se y na koncu izgovarja kot j, pa se nič ne doda (Mayev).
Bondjanez
# 03.10.2018 ob 14:56
No ja. Nič novega. Kar ti ni po godu pač izbrišeš.
Skratka. Za začetek bi bilo mogoče odlično, da bi gospod Salobir vzel v uk kar večino novinarjev na tem portalu. Da o drugih portalih ne govorim. Sklanjatve,piši kao što govoriš, itd., motijo celo mene. Pa sem baje na splošno zelo tolerantna oseba. Torej g.Salobir. Najprej kar k naročniku tega članka...
maher
# 03.10.2018 ob 14:52
@Ples: Pravzaprav sem skoraj prepričana, da je prav Bratuškina vlada.

Se pravi, da je Donald Trumpin soprog?
pejtevennazrak
# 03.10.2018 ob 14:20
@Ples
Nalašč sem malo pregledala po spletu. Na siol.net imajo v enem članku uporabljen izraz Merklina Nemčija (link), ne vem pa, koliko to resno lektorirajo.
Ples
# 03.10.2018 ob 13:33
@asalobir
Najlepša hvala za odgovor. Tudi tebi, @pace.
Da, saj to vem, ampak včasih naletim na "Bratuškino vlado", pa si ne znam razložiti ... Ker po eni strani mi zveni nenavadno, po drugi pa ne bi bilo prav "Bratuškova vlada".

Pravzaprav sem skoraj prepričana, da je prav Bratuškina vlada.
Podobno se spol določa pri priimkih, ki se končajo na -a: Birsin gol, če je Birsa ženska, in Birsov gol, če je Birsa moški ...

Vsekakor se veselim bloga na to temo, ali pa članka tule.
Recimo tudi ženski priimki na -ski, kot je Todorovski. Je "po besedah Todorovske" ali "Todorovskijeve" (kot npr. Briški - tu zagotovo ne bi rekli "po besedah Briške")

Pa tudi za Plemenitega/Plemenitija še vedno ne vem, kaj je prav, enkrat berem tako, drugič drugače. In včeraj so poročali o odpoklicu Veličkega, ne Veličkija ...

Oh, sem se razpisala, pardon.
pace
# 03.10.2018 ob 13:26
* pohvala
pace
# 03.10.2018 ob 13:18
@Ples
"Nekaj me muči, pa ni neposredno povezano s temo, čeprav gre za neke vrste "določnost" - namreč, ženski priimki, konkretno: je prav Merklina vlada? Bratuškina?"

Meni posluh za jezik in njegovo blagoglasje in da se slišimo kultivirano pravi, da se v navedenih primerih izrazimo:" vlada Angele Merkel", "vlada Alenke Bratušek".

Drugače pa pohvla za članek, da nam spet predstavljate specifike slovenskega jezika.
discoversci
# 03.10.2018 ob 10:17
Vrstni in kakovostni pridevnik. Kakšen ? Nov. Kateri ? Novi.
arsa
# 05.10.2018 ob 12:49
Pozdravljeni,

Zanima me, katera oblika je pravilna v samopostrežnega zajtrka: samopostrežen ali samopostrežni zajtrk?

Najlepša hvala za odgovor!
Robida
# 04.10.2018 ob 10:44
Se boste kdaj spravili tudi na dopoldne/dopoldan, popoldane/popoldan. Mene osebno zelo zbode npr.: zjutraj bo oblačno, popoldan pa sončno. Menda so ta problem poenostavili, pa vendar.
Ples
# 03.10.2018 ob 15:07
@maher
Se pravi, da je Donald Trumpin soprog?

Ja, žal ;o)

@pejtevennazrak
Ja, se najdejo takšni zapisi tudi v medijih, saj nanje sem mislila. Na forumih je to pogosteje, se mi zdi.

No, bo strokovnjak povedal, ne mojih idej zdaj preveč resno jemat ;)
Ples
# 03.10.2018 ob 12:59
@asalobir
Dobrodošli nazaj ;)

Nekaj me muči, pa ni neposredno povezano s temo, čeprav gre za neke vrste "določnost" - namreč, ženski priimki, konkretno: je prav Merklina vlada? Bratuškina?
usmiljeni
# 03.10.2018 ob 11:03
@adebisi

kot na primer?
asalobir
# 03.10.2018 ob 10:32
@mojenovoime

Če bi želeli napisati povsem nedvoumno, bi bilo v množini bolje uporabiti "komentar pisateljev".
mojenovoime
# 03.10.2018 ob 10:28
Treba je razumet zgodovino jezika. Ženske niso bile nikoli pomembne, seveda se jim ni pripisovalo določenega člena. Saj pa v drugih jezikih so tudi ženske oblike zapostavljene.
ginza
# 03.10.2018 ob 10:24
Vlada je spejela nov zakon. >>> Novi zakon bo stopil v veljavo...

V pogovorni slovenščini pa se -i pogosto izgubi in ga zamenjamo z besedo "ta", ki se ga uporablja v vlogi členka (podobno kot "the" v angleščni) kot "ta nov zakon bo veljaven..." Gre za smiselno poenostavljanje po nepotrebnem komplicirane slovnice.
iboregua
# 03.10.2018 ob 09:23
Kako pa je določnimi in nedoločnimi pridevniki, če je samostalnik ženskega spola?
svatne
# 03.10.2018 ob 12:07
Vsak sladek/sladki čaj še ni blabla...
Gre za vrsto čaja, ker imamo grenke in sladke čaje. "Sladkemu" smo pa vedno pravili SLADKANI.
Zato je pravilen odgovor SLADKI !
Jezikar nezadostno!
mojenovoime
# 03.10.2018 ob 10:06
Odličen članek!
Zanima me recimo 'pisateljev komentar' - Ali bi bilo bolj pravilno 'komentar pisatelje in komentar pisatelja? Ker iz prve oblike svojilnega pridevnika se števila pisateljev ne vidi
mythx
# 03.10.2018 ob 09:42
Predvidevam, da je uporaba nedoločne oblike za besedo "vsak" za večino primerov samoumevna zaradi posluha (vsak lep dan, vsak črn konj, ...). Pa vseeno, če imamo v mislih vsako stvar, zakaj potem te stvari niso določne, če vemo za katere stvari se gre?
Izbor
Beremo
link
Tina Vrščaj: Plašč
22. oktober 2018 ob 18:49 Skozi deset zgodb v zbirki Tine Vrščaj Plašč spremljamo različne protagoniste, ki se znajdejo v nepričakovanih situacijah.
Več novic ...
Kazalo