Jezikovni spletovalec
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.4 od 41 glasov Ocenite to novico!
Goriška brda, brda, vinograd, zahod
Zasanjani griči Goriških brd so krasno razgledišče proti Vipavski dolini, Tržaškemu zalivu ali Furlaniji. Briški narečni govori skrivajo nemalo posebnosti, vsekakor pa se razlikujejo od mestne govorice Nove Gorice, kjer se zaradi upravno-gospodarskega položaja oblikuje ena izmed različic primorskega pokrajinskega pogovornega jezika. Za primorska narečja je značilna melodija, podobna italijanski. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Maribor
Tudi štajerska narečja imajo več središč, najvplivnejši sta Maribor (na sliki mestna hiša) in Celje, zelo močno pa štajerska melodija vpliva tudi na prvotno dolenjske govore ob Savi, štajerski glas odmeva še v Logarsko dolino ter po Kozjanskem in Halozah. Foto: BoBo
Novo mesto
Kakor prijazni dolenjski griči, zleknjeni ob Krki, so dolenjska narečja pojoča v glasovju in gibka v skladnji. Na sliki slavni okljuk Krke v Novem mestu. Foto: BoBo
Pohorje, jezero, Koroška
Avstrijska dežela Koroška je, zlasti ob Dravi, koder živijo tudi Slovenci, magnet za turiste, nič manj pa ni zanimiva slovenska Koroška z bogato rudarsko dediščino ter neokrnjeno naravo (na sliki Črno jezero pri Lovrencu na Pohorju). Koroška narečja v Sloveniji se precej razlikujejo od onih na Avstrijskem, saj so se iz političnih razlogov razvijala ločeno. Foto: BoBo
Prekmurje
Prekmurske ravnice pod Lendavskimi goricami ... Prekmurščina je zaradi svoje kulturno-upravne navezanosti na kajkavska območja na Hrvaškem ter lastne zgodovine knjižnega jezika za mnoge najbolj eksotično slovensko narečje. Prekmurščina je, kot je pokazala Martina Orožen, v resnici knjižni slovenščini dala precej besed, ki jih še danes uporabljamo. Foto: BoBo
Cerkno
Narečja so zanimiva tudi zaradi izročila nesnovne dediščine, ki živi v besedah. Cerkljanski lavfar na sliki tako zastopa posebnosti hitrih rovtarskih narečij. Foto: BoBo

Dodaj v

Jezikovni spletovalec: Vsaka vas ima svoj glas, vsaka hiša svoj naglas - vsak človek svoj idiolekt

Narečja so veliko bogastvo slovenskega jezika
11. januar 2017 ob 07:35
Ljubljana - MMC RTV SLO

Slovenski jezik je eden najmanjših južnoslovanskih jezikov glede na geografsko razširjenost in število govorcev, a ima največ narečij oz. dialektov, tj. okoli 50, ki jih družimo v 7 narečnih skupin.

Znani slovenski dialektologi (Ramovš, Logar in Rigler) so klasificirali primorsko, koroško, gorenjsko, rovtarsko, dolenjsko, štajersko in panonsko skupino. Toporišičeva slovnica pa vpeljuje še kočevsko – sicer mlajše in zelo mešano narečje. Poznamo mnogo podnarečij ali krajevnih govorov oz. različic govorov, a tudi te ne predstavljajo najmanjše narečne enote ‒ to bi lahko bil le vsak posamezni govorec sam, in še to v zamejenem življenjskem obdobju. Že splošni slušni vtis govora posameznika lahko v njegovem pogovoru z nekom z iste ulice pokaže na bolj ali manj izrazite posebnosti enega in drugega, kar je posledica izobrazbe (npr. vnašanje tujk), stika z drugimi narečji, osebne naklonjenosti domači narečni govorici itd. Skupek vseh teh in še drugih dejavnikov se odraža v idiolektu oz. govoru slehernega posameznika. Par, ki se je spoznal na Bledu ‒ ona z Bohinjske Bele, on iz Maribora ‒ se po poroki preseli na Štajersko, pozneje pa čez Dravo in Muro v Beltince. Njuna govorica in govorica njunih otrok je mešanica štajerščine po očetovi strani, gorenjščine po mamini in pozneje govorice okolja, tj. prekmurščine.

Pogovor z resničnimi pravimi govorkami, ki živijo v različnih krajih po Sloveniji danes, omogoča vpogled v živo domačo narečno govorico. Primorka iz Nove Gorice bi rekla: "Dəns ponwoči səm skwəzi wakno vidla Božičkav sankə, puhnə daril." Primorščina s svojimi primesmi italijanščine deluje zelo melodično; pozna t. i. grlni h oz. ɣ (npr. noɣa namesto noga); prepoznavna pa je tudi po posebni obliki glagolov (delaste).

"Ej, čuj, dans ponoči, ne, te pa (sn) skoz okno vidla, kak je Božiček pərpelo darile," bi rekla Štajerka iz Maribora. Ta narečna skupina pozna npr. reduplikacijo (toti); glagole dvojine sprega na -m (delama); pretekle deležnike za moški spol končuje na -o (prpelo, zaslužo); govorijo denimo o "drevi" namesto o drevesu in o "uhi" namesto o ušesu; polglasnik pa izgovarjajo kot dolg in širok e (pês, celo s pêsom).

Gorenjka z Bohinjske Bele bi "Dons punoč skoz vokn vidla Bužičkove sani, pouhne dariv." Gorenjščina srednji spol maskulinizira (okən), tj. samostalnike srednjega spola spremeni v moški spol; podobno kot Korošci praviloma švapa (səm vidwa), torej -l- pred o oz. a spremenijo v -w- (dewawa namesto delala); na Bledu še danes govorijo na fanta, kar se pojavlja tudi npr. v Halozah. Gorenjskemu narečju zelo soroden pisni slušni vtis daje dolenjsko narečje, le da Belokranjci v Črnomlju in Vinici npr. "dns ponoči" gledajo "čez okno". Omenjeni narečni skupini sta se dolgo razvijali v stalnem stiku, a je gorenjščina trša in ima bolj zasekan ritem, dolenjščina pa je dolga in pojoča.

Zelo posebna so koroška narečja, ki imajo dvoglasnike (npr. muost), večinoma švapajo in štekajo (postavljajo š pred kazalne zaimke, npr. šəta namesto ta). Severnopohorsko-remšniško narečje iz Lovrenca na Pohorju načeloma ne švapa, a lahko slišimo: "Nes večer sn vuntan skoz akno vidwa od Božičeka sanke s puno paklami." Zaradi zlivanja z drugimi jeziki in različicami na obrobju države so nekatera koroška narečja, npr. rožansko in ziljsko, ali zamejsko primorsko rezijansko narečje prav gotovo najbolj zanimiva.

Posebna so tudi počasna panonska narečja, tako prleško kot prekmursko, ki ju ločuje reka Mura. Panonci glas u zaokrožujejo do ü-ja (čüje), izglasni -m zamenjujejo z -n (sedin), ponekod se sliši trda pridevniška sklanjatev (leipoga), Prekmurci pa imajo tudi dvoglasnike (mlejko, skouz). Prekmurka iz Murske Sobote bi torej rekla: "Gnes vnoči san skouz okno vijdla Božičekove sanke, pune daril."

Pri besedi okno se v slovenskih narečjih srednji spol večinoma ohranja, ponekod se v vseh številih spremeni v ženskega, npr. na Štajerskem "imamo nove okne", medtem ko se v nekaterih gorenjskih podnarečjih v ednini spremeni v moški spol, npr. "tist oken". Na Štajerskem imajo tudi izrazito ozek o, torej ókno, medtem ko se knjižno in tudi v drugih narečjih v ednini uporablja široki ô. Nekatera primorska, rovtarska in gorenjska narečja poznajo protetični v, tj. soglasnik, ki se pojavlja pred samoglasnikom na začetku besede kot proteza (npr. wakno namesto okno), medtem ko rožansko narečje koroške narečne skupine pozna protetični h (npr. hovs namesto oves).

Slovenska narečja kot jezikovna umetnost oz. t. i. Mundart, kot narečja poimenujejo v nemščini, so zasvojila nekatere ameriške in nizozemske jezikoslovce, ki znanstveno raziskujejo npr. ziljsko, rezijansko ali haloško narečje. Niso strogo normirana, so zgolj natančno fonetično popisana in samo govorjena ‒ neponovljivo dinamična. Pristnega neoporečnega narečnega govora pa danes ni več mogoče kar tako slišati, kar pa žal ne velja samo za Rezijo, ampak domala za vsa narečja, vsaj odkar ima vsak slovenski dom svoj TV-sprejemnik.

Andrej Salobir, R. D.
Prijavi napako
Komentarji
Rolf
# 11.01.2017 ob 07:59
Samo v Ljubljanski kotlini (in nikjer drugje v Sloveniji) izgovorijo ime Aleš s povdarkom na e. Če pa kdo izgovori Aleš z povdarkom na A mu rečejo, da govori v narečju.
slovenkaaaa
# 11.01.2017 ob 08:00
Štajerski glas odmeva še v Halozah? Saj pa Haloze so Štajerska...
prlek
# 11.01.2017 ob 11:14
@solti
"Spomnim se tudi, kako sta mi dve profesorici na fakulteti dejali, da preveč po štajersko vlečem in da naj popravim to. "

Dvomim, da sta profesorici rekli Ljubljančanom, ki tolčejo "čisto" ljubljanščino, da naj to popravijo.
Govorci različnih narečij se vsaj do neke mere potrudmo, da govorimo vsaj približno pogovorno slovenščino. Ljubljančani pa lepo v svojem narečju. In se ne ozirajo na nikogar. Njih tako ali tako vsak razume.
In to se ne dogaja samo "na cesti", ampak tudi na radiu in televiziji. In tudi ko pridejo v druge regije.
dunbar
# 11.01.2017 ob 10:24
Stereotipe o štajerskem narečju širijo predvsem raznorazni komiki iz osrednje Slovenije, ki se ob pomanjkanju smisla za vsebinski humor zatekajo k popačenemu posnemanju mariborskega delavskega dialekta.

Ta je, resnici na ljubo, res grd in govorec daje vtis, da je rahlo omejen.

Meni najljubši štajerski dialekt izhaja iz zahodnih Haloz okoli Majšperka in Makol, pa tudi iz okolice Rogatca.
penzl
# 11.01.2017 ob 08:46
Super članek. A če že omenjamo razlike med narečji v isti skupini, naj povem, da se kot štakersko narečje že kar stereotipsko predstavlja severno štajersko ali celo mariborsko narečje. Dejansko pa narečja z južne štajerske zvenijo malce drugače. Recimo nekaj takega: "Dans ponoč sm skoz okn vidla Božička, ko je prpelo darile.".

Tak da nismo vsi štajerci z Maribora.:)
Hik
# 11.01.2017 ob 10:00
"Ej, čuj, dans ponoči, ne, te pa (sn) skoz okno vidla, kak je Božiček pərpelo darile," bi rekla Štajerka iz Maribora.

Si mel pa hudo srečo da si med tolko vredi babami naleto glih na eno tumasto.
Dux Ursus
# 11.01.2017 ob 09:38
Penzl

ne bi rekel. Verjetno najbolj pristno narečje govorijo izseljenci. Ko se moja mama pogovarja s stricem iz Amerike, ji je včasih prav smešno kakšne besede uporablja. Take kot je sama uporabljala pred šestdesetimi, sedemdesetimi leti.
dude
# 11.01.2017 ob 08:25
@zvone112
Narobe mislis. Razlog so germanski, latinski (italijanski), madzarsk, slovanski sosedi. Na majhnem in geografskem raznolikem podrocju.
solti
# 11.01.2017 ob 10:13
Spomnim se, da je k nam v Haloze pred dobrimi 15 leti prišel doktorski študent iz Harvarda (mislim, da je bil Harvard), ki je preučeval haloški dialekt. Spomnim se, da ni znal slovensko, znal pa je skoraj tekoče haloško. Pogovarjal se je izključno z dedkom in babico, ki sta bila "čistokrvna" Haložana in s tem idealen znanstveni predmet preučevanja. Takrat je dejal, da je 5 študentov- Neslovencev, ki se na njegovi fakulteti učijo haloščine. Bilo mi je izjemno zanimivo in bila sem izjemno ponosna. Nisem se spuščala v to, kako poteka učenje niti kdo so njihovi profesorji. Ne vem, če še obstaja študij proučevanja haloškega narečja.
Spomnim se tudi, da sem v tem času začela študirati v Ljubljani in vem, da se je v mojem govoru odražalo, da prihajam iz štajerskega konca. Spomnim se tudi, kako sta mi dve profesorici na fakulteti dejali, da preveč po štajersko vlečem in da naj popravim to. Ugotovila sem, da je včasih Ljubljana z okolico precej občutljiva na "tujenarečno" govorico. Še zmeraj se počutim zelo nelagodno, ko imam v Ljubljani kakšen razgovor ali karkoli drugega, kjer bi me moja "tujenarečna" govorica izdala, da nisem od tukaj. Slovenci ne znamo biti ponosni na svojo raznolikost in in izjemno barvitost lastnega jezika. Vsi drugi vse to občudujejo in preučujejo, nas pa je pred nami samimi sram govoriti v materinem ali očetovem narečju.
Fennix
# 11.01.2017 ob 10:04
Kaj pa npr. zasavčani? 43.000 nas je v treh običinah, uradno smo del štajerskega narečja, ampak od tu napisanega od vse štajerščine uporabljamo le "delama" namesto "delava", hkrati pa po gorenjsko maskuliniziramo srednji spol in imamo podobno kot koroška dvoglasnike (tako da tisto okno postane "tist uakn") končujemo besede z dolenjskimi u-ji, (kar se precej grdu sliš), in smo podobno kot ajdovci "na interneti", ne na internetu. Mimogrede, tudi mi po belokranjsko gledamo "čez uakn", ne skozi.

Število narečij v slovenščini je ogromno, ampak meje med njimi je pa po mojem mnenju zelo težko postaviti, ker vsaka vas govori malo po svoje, hkrati pa podobno vsem svojim sosedom in je definiranje narečja precej odvisno od tega, kam se postavi center in katere značilnosti narečja se potem vzame kot glavne.
Triglavski zmaj
# 11.01.2017 ob 09:01
Na youtubu bi bila lahko kaka primerjava narečij.
tagomago
# 11.01.2017 ob 08:39
'Jezikovni spletovalec: Vsaka vas ima svoj glas, vsaka hiša svoj naglas - vsak človek svoj idiolekt'

Če je temu tako in imamo v Sloveniji tudi uradni jezik,ki smo se ga učili v šoli in naj bi ga negovali,zakaj nas torej po tv,reklamah,pomembni ali tisti malo nižje z govorniškega odra nagovarjajo v neki drugi,prilagojeni,'spakedrani' slovenščini,z naglaševanjem,ki povzroča kurjo kožo.Brez sramu govorijo,naglašujejo besede v jeziku,ki je bližji 'prestolnici'.Tudi tisti na tv,ki so iz drugih okolij in morajo očitno tako naglaševati besede,ker je kaj,to nova slovenšči'na?Besede kot na primer ostani'te,izberi''te,posluša'jte,preber
i'te......naglašujejo po novem,ko pa želiš sklanjat pa...izbere'm,izbere'š,izbere'.Aja a gre res tako?
Je to zato,ker so mogoče tv studii,oglaševalske agencije in drugi,ki snemajo spote,reklame v bližini prestolnice,osebe ki nastopajo pa tudi več ali manj?
Pa imamo toliko,tako lepih,bogatih narečij.Kot pravimo vsaka vas ima svoj glas.....
Kar ni srbom uspelo z jezikovnimi jedri se sedaj spreminja v novi samostojni državi?
yoda
# 11.01.2017 ob 08:35
Babilon.
Mi je pa žal, da narečja počasi zamirajo.
galoper
# 11.01.2017 ob 11:45
Pregledoval sem starejšo knjigo narodnih pesmi z druge strani reke Mure, ki jo je spisal avtor, in SAZU je imela svoj pomen zraven, vendar slabo razumljene besede ni nihče temeljito členil, kar bi mu sicer že priloženi slovarski spisek besed nudil, in v javnosti ter učbenikih OŠ, morda še kje, se je ponavljala pesem z napačno besedo 'bejli', kar v prekmurščini pomeni beli,(množina), namesto pravilne besede 'vejli', kar v prekmurščini pomeni 'oveneli'. Venci so torej vejli - oveneli, ne pa bejli - beli.
V Prekmurju imamo več narečij in pogovor na severnem delu je popolnoma drugačen kot na jugu Prekmurja.
Nisem delal doktorata na to temo.
kasandra
# 11.01.2017 ob 08:16
Vedno sem se čudila, da so koroška narečja spravljena vsa v en koš, medtem ko sta si podjunsko in ziljsko narečje tako različna, da se ljudje med seboj deloma ne razumejo.
zzob
# 11.01.2017 ob 14:39
Menim pa, da nekoga, ki prihaja iz Ljubljane, na Štajerskem lepše jezikovno sprejmemo kot obratno.

Res je. Sem že slišal za pritožbe ljubljanskih mladeničev na turistični agenciji, češ da jim je šlo na živce, ker je vodička govorila po štajersko.
Ples
# 11.01.2017 ob 15:31
Zanimivo, kako se vedno radi pohvalimo, kako smo bogati z narečji ... ampak, kaj to veliko število narečij pove o Slovencih? Da smo (bili) nadpovprečno nemobilni zapečkarji?

Da ne bo pomote, narečja so mi zelo všeč, fascinanto je, kako lahko na tako majhnem območju govorimo tako zelo različno - pa vendar je prav jezik naš skupni imenovalec in eden od glavnih temeljev države. Če nismo originalni, no! ;)
slovenkaaaa
# 11.01.2017 ob 07:57
Zinko Zorko bi pa lahko omenili, če pišete o tem področju...
K@t
# 11.01.2017 ob 12:57
Nekdo omenja Notranjsko.

Pri "Notranjski" je en hakelc, namreč območje, ki ga danes smatrajo za Notranjsko spada v dve narečni skupini: primorsko in dolenjsko narečje. Meja pa poteka približno nekako po Javornikih: severno od Javornikov (Cerknica) spada pod dolenjsko narečjem južno od Javornikov (Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica,...) pod primorsko narečje.

Tako da govorit o notranjskem narečju kot narečju celotne Notranjske, je no go, ne obstaja. Obstaja pa notranjsko narečje oz. bolje rečeno govor in spada pod primorsko narečno skupino. Zajema pa ne samo Postojne, Pivke, Ilirske Bistrice, kot bi nekateri mislili (ker "kao" naj bi bila to Notranjska), ampak več kot polovico Krasa (vključno s Sežano!), zgornjo Vipavsko dolino (meja je reka Hubelj) in gre celo čez mejo na Opčine proti Dolini pri Trstu in je potemtakem eden večjih oz. celo največji dialektni govor na Primorskem. T.i. kraševski dialekt je pa v resnici goriški dialekt in zajema manjši del Krasa (Komenski Kras) in gre proti Novi Gorici.
galoper
# 11.01.2017 ob 11:24
"Božičekove sanke, pune daril" - napaka.
Prekmurci so rekli "sani". Sanke je že bolj 'meščanski izraz'.
Robida
# 11.01.2017 ob 10:58
Naša narečja so res ena zanimiva reč. Meni npr. je zanimiv dolenjski nenaglašen o (adn, ablak, ablast), ki ga imajo tudi Rusi. Včasih pomislim celo, da so Dolenjci tako dobri učenci ruščine in posledično dobri poslovalci s to državo ravno zaradi tega.
Bono
# 11.01.2017 ob 09:41
Ze čisto tak, jez govorim tak ko ze pišem...sn iz kraja pod Poharjem...tau je moja šproha...

Seveda, osnovna šola v oddaljenem kraju, srednja šola in fakulteta v Mariboru, delo v Mariboru, delo v Ljubljani, spet študij v Ljubljani in sedaj delo na Ptuju pusti svoje posledice na mojem dialektu, tako da se moram prav potruditi govoriti izvorno, torej po domače.

To je tisto kar je bilo rečeno prej, tisti idiolekt.
evaevi
# 11.01.2017 ob 17:54
Lušten, res lušten prispevek!
Javorovina
# 11.01.2017 ob 14:07
Stvari imajo pluse in minuse ... ne vem, mogoče se neljubljansko govoreči kdaj počutijo diskriminirane, ampak po drugi strani se mi zdi, da so večini ljudi narečja preprosto všeč/zanimiva (v družbi) in smo ljubljansko govoreči na nek način najbolj dolgočasni (eden drugemu). Če bi naprimer nek (enako) dolgočasen tekst povedal nekdo iz npr. Ljubljane ali nekdo iz npr. Bistrice ob Sotli, bi bila razlika očitna.
"Tehnično" gledano sem 3/4 Primorka in vse razumem (obala/Ilirska Bistrica ... tudi Gorica, medtem ko Ajdovščina (pole ...) pa je zgodba zase), čeprav ne govorim po njihovo (bi se pa najbrž lahko vsaj malo časa pretvarjala), no, in Primorci so mi všeč.
Najbolj pa mi je všeč, kadar kdo reče "boma". :) Čeprav "klasična" mariborska štajerščina pa mi ni ... Gorenjščina je morda še najbolj nadležna (mislim, Gorenjcev je ogromno). 1/4 mojih korenin izvira iz območja Lukovice, kar je spet neka posebnost, namreč uradno naj bi to bilo gorenjsko narečje, (stari) ljudje vsekakor švapajo ..., sicer pa govorica ni zelo značilna, izrazita, bolj blaga je v primerjavi s "kleno" gorenjščino ... vzhodno gorenjsko narečje??, Tuhinjska dolina??. ... Najbolj prijazni se mi zdijo Celjanke in Celjani (vsi:)) , ne vem, zakaj, preprosto zaradi njihovega tona dobim občutek, da so prijazni, ne glede na to kaj rečejo, in se moram prav opomniti, da sem pozorna na vsebino. Zasavska narečja se mi zdijo nekoliko bolj brezbrižna, ampak tudi prijazna (osebni občutek pač). Z Dolenjci nimam mnogo izkušenj, zdi pa se mi, da se pri ponazarjanju njihovega narečja običajno močno pretirava, v bistvu govorijo precej običajno (morda zavijejo kakšno besedo, to pa je vse). Rovtarščina je super (hreva), verjetno pa, če bi bila izključno v njihovi, bi se mi tudi to sčasoma zelo nadležno (saj je z vsemi stvarmi tako).

Glede t. i. "angleške ljubljanščine" (ki je svojo pot našla celo v učbenike kot primer "slenga", ki pa ga v resnici nihče ne govori, primeri so resnično bizarni) ... iz tega se vsi norčujemo in tudi jaz včasih zanalašč v sms-ih tako pišem, da sem se kam apointala ali česa avoidala, tako kot tudi uporabljam kakšne reference na "meme", ker je pač zabavno. Ampak to nima veze z nespoštovanjem slovenščine (slučajno (knjižno) slovenščino obožujem), to je pač posledica/del globalne kulture, interneta. Mogoče je (komu) neumno, ampak "memi" so nekaj najboljšega, kar se je pojavilo v 21. stoletju. To je vrsta umetnosti, kjer lahko vsak sodeluje, en "meme" ima lahko neskončno različic. In uporabljanje angleščine je v domeni vseh slovenskih pokrajin, kritiziranje pa se pogosto osredotoči na osrednjeslovensko. In še glede zloglasne besede "kva" ... recimo pri nas, v naši generaciji (šoli ...) se to ni govorilo ... sploh. Danes morda kdaj napišem "kvaj to", ampak bolj zaradi stereotipa kot takega. V vseh narečjih poznajo neke svoje različice (kuga, kk, kuko, ki to, kak .... ). (toti, uni, klele, ljest....)
miss_theory
# 11.01.2017 ob 12:01
@prlek: ja, praf si poveda, točno tak je.
zbogar
# 11.01.2017 ob 10:40
GupeM: Žirovc? Gwišna nekam na konfinu z Garejnska :)
Dux Ursus
# 11.01.2017 ob 08:55
GupeM@: Dns panač sn skujz okn vidla Bažičkove sanke, pouhne daril."

ti si Routar od Tolimna do Cerkna nekje, zato ker akaš. Za bolj natančno določit, bi te moral slišat.

Sedaj pa še jaz:
"Dons ponoč sm skwz okno vidla Božičkowe žlike, puhne daril."
twister13
# 11.01.2017 ob 08:48
skoro84...Doma sem iz Ljubljane, pa še nikogar nisem slišal tako govoriti!
asalobir
# 11.01.2017 ob 13:17
@galoper

'Sanke' pa nam je potrdil tudi prebivalec Beltinec oz. Gančanov, ne dvomimo pa, da ponekod morda res rečejo tudi 'sani'. :)
penzl
# 11.01.2017 ob 09:35
Je pa nam mladim včasih že kar težko "demonstrirat" tisto pristno domače narečje, ker pogosto mešamo narečja med sabo in s knjižno slovenščino, slengom, pa celo tujimi jeziki...

Zagotovo zna narečje v najbolj pristni obliki uporabljati kakšna starejša gospa ali gospod s podeželja.
sirus
# 11.01.2017 ob 09:12
Štajerski naglas odmeva še v hrvaškem Zagorju (vsaj tako jim pravijo Hrvati).
skoro84
# 11.01.2017 ob 08:03
Sm dogija na wakiči peljaja, pa me zdej fiti hrtajo od wokanja po sitiju...ljubljansko narečje ;)
evaevi
# 11.01.2017 ob 18:01
moja mama Dolenjka, oče šešljajoči Primorec - oba sta še po 60letih skupnega življenja in to v kraju z rovtarskim narečjem
ohranila vsak svoje narečje živo in bogato :)
ginza
# 11.01.2017 ob 16:38
@solti:Ugotovila sem, da je včasih Ljubljana z okolico precej občutljiva na "tujenarečno" govorico. Še zmeraj se počutim zelo nelagodno, ko imam v Ljubljani kakšen razgovor ali karkoli drugega, kjer bi me moja "tujenarečna" govorica izdala, da nisem od tukaj.

Prvič: če nekdo opazi tvoj naglas, ne pomeni, da je občutljiv, samo pomeni, da ni gluh. Drugič: Štajerščina ni "tujenarečna" govorica, tudi v navednicah ne, ampak je slovenska narečna govorica. Tujenarečna (če bi ta beseda dejansko obstajala), bi bila npr. slovenščina s francoskim naglasom. Tretjič: In kaj potem, če te tvoja govorica "izda", da nisi iz Ljubljane? A te vržejo na grmado in zažgejo? Izvedejo izganjanje hudiča? Moraš zaprositi za politični azil? Nobenemu ni mar za tvoje štajersko poreklo, verjemi.

To da sta te pa 2 profesorici popravljali, je za moje pojme nesprejemljivo, ampak to ne pomeni, da smo kar vsi občutljivi. Sicer pa bi bila lahko gobec, pa bi jim rekela, naj one popravijo. Če te je sram govoriti v svojem narečju, je to tvoj oseben kompleks.

Mene ni čisto nič sram moje pristne kvakajoče lublanščine, čeprav se ne-Ljubljančani stalno norca delajo iz nje. Mi čist dol visi.
slovenkaaaa
# 11.01.2017 ob 14:03
asalobir, jaz sem pa mislila, da so sani velike, sanke pa male, ne pa, da je to stvar narečja. :D
miss_theory
# 11.01.2017 ob 11:59
Andrej Salobir, hvala za pregled slovenskih narečij! Opažam pa, da bo treba napraviti tudi pregled pokrajinskih pogovornih jezikov in mestnih govoric, saj se žabarji tokrat nikjer ne najdejo (preberite s privoščljivim tonom :D).

@Solti: poznam tvojo zagato, se ji pridružujem. Meni sicer ni nikoli nobeden rekel, da naj popravim svoj štajerski naglas (nisem študirala jezika), se me pa baje po štajersko sliši (nekaterim je to zelo simpatično!?). V glavnem, zmeraj mi je šlo na jetra, da takih opazk nikoli nihče ne reče Gorenjcem ali čistokrvnim žabarjem - njih v Ljubljani vsi kar povprek razumejo, to si razlagam s tem, da so si geografsko bližje, posledično se njihova govorica tolerira tudi v javnem prostoru. Mene to moti. Če se moram sama kot Štajerka (govorka panonskega narečja) truditi, da me razumejo, to vsaj malo pričakujem tudi od drugih. Z leti sem ugotovila, da so te zadeve povezane s širino človeka in njegovo izobrazbo. Menim pa, da nekoga, ki prihaja iz Ljubljane, na Štajerskem lepše jezikovno sprejmemo kot obratno. Zanimivo, da z uporabo jezika lahko toliko 'povemo' o spoštovanju drug drugega.

Američani proučujejo haloščino! To je prav lepo prebrati, saj o Halozah ljubljanski mediji ponavadi poročajo, da so bogu za hrbtom ipd.
povzetek
# 11.01.2017 ob 09:37
@Krimsky
mi smo se že vsaj v prvem razredu osnovne šole brali v slovenskem knjižnem jeziku. Zanima me kak argument, ki bi podpiral vojo tezo, da standardizacija jezika pomaga k ohranjanju raznolikosti.
Angleščina, ki jo razume velik del zemeljske oble je daleč od knjižnega jezika. Gre za linguo franco, ki omogoča zgolj osnovno sporazumevanje predvsem na področju mednarodne trgovine in znanosti. V izražanju je tak jezik precej omejen.
kristt
# 11.01.2017 ob 09:18
huh, se vidi poznavanje Slovenije.... ko dajo za primer Prekmurja fotografijo
"Prekmurske ravnice pod Lendavskimi goricami .".... kjer živi madžarska manjšina, ki govori Madžarsko ali pa zelo trdo in rahlo popačeno knjižno Slovenščino, nikakor pa ne Prekmurščino...
pa še nenagradno vprašanje za Slovence preko Mure.... Mogoče kdo ve kje je Goričko????
kasandra
# 11.01.2017 ob 08:17
opala, "... tako različni ...", seveda.
galoper
# 11.01.2017 ob 17:59
@asalobir # 11.01.2017 ob 13:17
Vaše navedbe so verjetno točne, le časovni vpliv je zanemarjen. Beltinci z okolico, torej tudi Gančani, so predel Prekmurja kjer sem opazil narečje, ki se v Prekmurju najbolj bliža slovenskemu knjižnemu jeziku in od tu tudi obravnavani izraz. Pomembno razliko med narečji na severnem in južnem deldelu Prekmurja sem navedel že v svojem prejšnjem pisanju.
miss_theory
# 11.01.2017 ob 16:57
@ginza

Ginza, škoda, da nisem naletela nate, midva bi se razumela brez težav, čudnih pogledov in pripomb! Žal pa vsi Ljubljančani niso tako odprti kot ti. Kot sem že skoraj napisala, gre za stvar osebne širine. Dokler se ti diskriminacija ne zgodi, je pač ne razumeš. Mislim, da pri celotni stvari ne gre za podeželski kompleks, ampak za ljubljansko malomeščanskost. Gorenjščina in 'žabarščina' nista nič bližje knjižnemu/zbornemu jeziku kot štajerski naglas v pogovornem jeziku, se pa za razliko od njega po mojih izkušnjah bolj bolj tolerirata. Če bi bil odnos do vseh navedenih in tudi o tistih, ki jih nisem navedla, enak, se zoper to ne bi nihče spotikal. Kot lahko preberem zgoraj, nisem edina, ki je to opazila.

Jap, prekmurščina je tudi za Štajerce lahko kompleksna. Moja cimra je nekoč pred davnimi časi "džabko džejla" (jedla jabolko). Bila sem zelo vesela, da sem lahko iz konteksta ugotovila za kaj gre - vse se da, če se hoče.
ginza
# 11.01.2017 ob 16:19
@miss_theory

To, da te v Ljubljani ne spremjemo je totalen bul šit. To je tvoj oseben kompleks, ki nima veze z realnostjo. Če nekdo opazi tvoj dialekt, to ni nič slabega, pač opazi, saj ni gluh. Tako kot tudi opazijo, kaj imaš oblečeno. Ljubljančani se sploh ne obremenjujemo z narečji, ne s svojim ne z drugimi. Prekmurščine npr. resda ne razumemo, ampak nič bolje ga ne razumete Štajerci ali Primorci. To ne pomeni, da prekmurščine ne sprejemamo, vsekakor pa je ne bomo govorili, če je pač ne znamo. Ali jo znaš ti? In če bo Prekmurec v pogovoru z mano vztrajal v Prekmurščini, se bo pač komunikacija ustavila in bova šla vsak v svojo smer. Bi bilo fino, če bi se ne-Ljubljančani ozdravili svojih podeželskih kompleksov, ker vam nihče nič noče.

Prilagodi se tisti, ki se lahko, to je poanta komunikacije. Jaz tudi prestavim v angleščino ali hrvaščino ali kak drug jezik, če me na cestu ustavi kak tujec, vendarle ne vztrajam, da mora on govoriti slovensko, zato ker je v Sloveniji. Jezik ni orodje govorjenja, ampak komunikacije, kar je precej širši pojem. Komunikacija namreč poleg jezika zajema še en kup drugih orodij in elementov.

Ljubljana je pač glavno mesto, in že zelo dolgo administrativni, poslovni in politični center Slovenije. To so pač zgodovinske okoliščine. Knjižna oz. standardna slovenščina je pač bliže ljubljanski govorici kot primorski, in kaj zdaj? Tako je povsod po svetu, so dialekti in je standardni jezik, ki ga morajo znati vsi. Standardni jezik pa je povsod najbližji tistemu, ki se govori v centru.
tomo098
# 11.01.2017 ob 16:12
"... zakaj nas torej po tv,reklamah,pomembni ali tisti malo nižje z govorniškega odra nagovarjajo v neki drugi,prilagojeni,'spakedrani' slovenščini,z naglaševanjem,ki povzroča kurjo kožo.Brez sramu govorijo,naglašujejo besede v jeziku,ki je bližji 'prestolnici'.... "

Seveda nimaš prav. Tudi vinogradniki v Slovenski Istri govoriji v takem, čistem "visokem" narečju. Pa risanke na Pop so ti tudi lahko merilo - če že otroci tako govorijo, potem pa valda gre za pravi skupni jezik.
poupette
# 11.01.2017 ob 12:41
Vcasih so ljudje govorili tako narecje, kot zupnik v cerkvi. V vasi, kjer je en del sel k zupniku na levi strani vasi, so govrili drugace, kot tisti, ki so sli v cerkev na desni!
Ceprav sem sama "lublancanka", me moti ce na televiziji ne govorijo lepe slovenscine.
Najbolj me je enkrat zmotilo, kako je na TV (ne vem vec kateri program) napacno izgovorila Stozice z naglasmo na o. Ni rekla Stozce.
GupeM
# 11.01.2017 ob 11:01
@zbogar: Bravo :D Zdej pa le ahtaj de se nauš ab tram h'bnu. :P
zbogar
# 11.01.2017 ob 10:41
Rovtarje je sicer avtor članka pozabil
oiradd
# 11.01.2017 ob 09:13
Danc panač sn skus wakna wideu Bažička sanke pouhne šejnkaw, wakl wawiwnka.
GupeM
# 11.01.2017 ob 08:40
Kdo ugane: "Dns panač sn skujz okn vidla Bažičkove sanke, pouhne daril."
Micesar
# 11.01.2017 ob 08:36
Za Belo krajino je pa res značilno, da ima vsaka vas svoj glas. To se bi zelo dobro slišalo, če bi za primer vzeli ženičke iz vasi iz vseh treh občin in jih poslušali med govorjenjem. Vem, da v Semiču govorijo veliko drugače kot na primer na Vinici ali Drašičih. Je pa res pri stavku. "Dns ponoči sm čez okno vidla božičkove sanke paune daril"
tomive
# 11.01.2017 ob 16:54
LoL, govor o Koroškem narečju, spodaj pa fotografija iz Pohorja?! WTF

Evo vam Koroške! To je edina koroška dolina v Sloveniji, kjer se govori Koroško: od Dravograda do Črne.

Beremo
link
Marij Čuk: Molk koloradskih hroščev
14. februar 2017 ob 10:54 Roman Marija Čuka Molk koloradskih hroščev je pripoved o slovenski manjšini in njenem položaju v Italiji.
Več novic ...
Kazalo