Vaša ocena: 
Ocena 4,7 od 12 glasov
Ocenite to novico!
7. februarja mineva 200 let od rojstva Charlesa Dickensa, ki velja za največjega romanopisca zgodnje viktorijanske dobe.
Okrogli dve stoletji od njegovega rojstva bodo proslavili z različnimi prireditvami v Veliki Britaniji, ZDA, Ukrajini, Zimbabveju, Etiopiji, državah Južne Amerike in v Šrilanki.
Charles Dickens (1812-1870) se je rodil v bližini pristaniškega mesta Portsmouth očetu uradniku v vojni mornarici in materi gospodinji. Družina z osmimi otroki se je borila z revščino, zato je kot 12-letnik po selitvi v London zapustil šolo in se zaposlil v proizvodnji loščila za čevlje.
Od revščine do slave
Pozneje je nadaljeval šolanje, se zaposlil v odvetniški pisarni, sestavljal novice za časnike, poročal iz parlamenta in pisal kratko prozo. Na podlagi izkušnje otroškega dela v nečloveških razmerah je zapisal zgodbe o človeških razmerjih in hrbtni plati industrijske revolucije, zmehčane s sočutjem in začinjene z ironijo.
Zaslovel je leta 1837 z romanom Pickwickovci. Sledilo je več kot ducat romanov, literarno zvezdništvo, težko pričakovani natisi in množično obiskana avtorska branja tako na Otoku in stari celini kot na severnoameriški celini.
V Veliki Britaniji so letošnje leto razglasili za Dickensovo leto, že lani pa je Britanska kraljeva kovnica izdala kovanec z njegovim portretom, sestavljenim iz naslovov njegovih izbranih del. British Council v letošnjem letu organizira prireditve v 50 državah, ob obeleževanju pričujoče obletnice je Dickensu posvetil tudi spletni portal.
Magnum opus: David Copperfield
Njegovi romani, med njimi Oliver Twist in Veliko pričakovanje, so bili prirejeni za odrske deske, TV-zaslone in velika platna po vsem svetu. Za vrhunec njegovega romanopisja pa velja David Copperfield (1850), zasnovan na lastnem izkustvu, pregnetenem po načelih sentimentalnega in humorno-grotesknega realizma.
"In zdaj, ko svoje delo zaključujem, čeprav me mika, da bi se še mudil pri njem, ti obrazi izginjajo ... Sveča mi pojema in pisal sem pozno v noč; a drago bitje, brez katerega ne bi bilo nič, mi dela druščino," je v prevodu Otona Župančiča zapisal v omenjeni roman.
Dickensa, pokopanega leta 1870 z državniškimi častmi v Westminstrski opatiji, so slovenili tudi Mira Mihelič, Izidor Cankar, Janko Moder in Branko Gradišnik.
Imel je prebliske genialnosti, a po večini pisal kar je trg želel.