Knjige
(5)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 18 glasov Ocenite to novico!
Boris A. Novak
Na začetku ustvarjanja Borisa A. Novaka je nanj močno vplival avantgardizem. Foto: BoBo
Boris A. Novak: Satje
Leta 2010 je izdal pesniško zbriko z naslovom Satje. Foto: Založba Goga

Dodaj v

60 let pesnika, ki "pogosto posodi grlo nemočnim in ponižanim"

Boris A. Novak spada med literarne ustvarjalce z najširšim spektrom delovanja
8. december 2013 ob 19:32,
zadnji poseg: 8. december 2013 ob 19:59
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Bistvena je poetika: da naj zven besede pomeni in pomen zveni," pravi pesnik, dramatik in prevajalec Boris A. Novak, ki je pred dnevi dopolnil 60 let.

Redni profesor na oddelku za primerjalno književnost in literarno teoriji na ljubljanski Filozofski fakulteti spada med najpomembnejše slovenske literate. Boris A. Novak deluje kot pesnik, dramaturg, urednik, esejist, prevajalec (prevaja bosansko, angleško-ameriško in francosko poezijo), predavatelj, literarni teoretik in je tudi eden pomembnejših sodobnih slovenskih mladinskih pisateljev.

Po študiju primerjalne književnosti in filozofije je na ljubljanski filozofski fakulteti leta 1996 tudi doktoriral, in sicer na temo recepcije romanskih pesniških oblik v slovenski poeziji. Potem je kot dramaturg delal v SNG-ju Drama v Ljubljani, bil vrsto let urednik literarne revije za otroke Kurirček, v napetih časih po izidu znamenite 57. številke pa je opravljal dolžnost urednika Nove revije.

Od leta 1996 predava na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. Boris A. Novak je pisec številnih spremnih tekstov h knjigam in mentor številnim študentom pri pisanju diplomskega dela. Od leta 2002 opravlja tudi funkcijo podpredsednika Mednarodnega PEN-a. Za pesniško zbirko Mojster nespečnosti je prejel tudi Jenkovo nagrado.

Številne nagrade in nazivi

Leta 2000 je prejel častni znak svobode Republike Slovenije za prispevek k demokratizaciji, za humanitarno dejavnost in promocijo slovenske kulture v tujini, leta 2008 pa je prejel tudi visoko francosko odlikovanje, red viteza akademskih palm. Francija ga je odlikovala za njegovo vztrajno prizadevanje za francoski jezik in kulturo. Leta 2007 je napisal knjigo o francoskem simbolizmu. Njegovi Pogledi na francoski simbolizem so do zdaj najobsežnejši učbenik o francoskem simbolizmu.

Med vojno vihro na Balkanu je organiziral pomoč za begunce iz nekdanje Jugoslavije in pisatelje iz obleganega Sarajeva, kar je bila največja humanitarna akcija v zgodovini Slovenskega in Mednarodnega PEN-a.

Bogata zakladnica del za odrasle in otroke
Skozi celotno kariero je poleg poezije za odrasle (Stihožitje, Kronanje, Alba, Odmev, Žarenje, Satje ...) veliko pisal tudi za otroke, tako poezijo (Kako rastejo stvari, Čarovnije sveta, Zarja časa ...) kot pravljice (Mala in velika Luna, Nebesno gledališče skupaj z Jerko Nova), pa tudi lutkovne in radijske igre za otroke (Kdo je napravil Vidku srajčico, Mojca Pokrajculja ...).

Na začetku svoje pesniške kariere je na pesnika močno vplival avantgardizem, pozneje pa je svoje pisanje vpletel v klasično pesniško formo, med njimi sonete in gazele, je povedal v radijski oddaji Naši umetniki pred mikrofonom.

"Do odkritja klasičnih form, ki omogočajo kar najglobljo glasbo jezika, je pripeljala avantgardistična izkušnja eksperimentiranja z besedami, z njihovo izrazljivostjo, tudi ironija, ki smo jo takrat čutili do tradicionalnih načinov izražanja," je dejal Novak.

Zven besede naj pomeni in pomen zveni
Kot je poudaril, je avantgardistična izkušnja lahko za pesnika izjemno plodna, ker vzpostavlja poudarke na svežini jezika, sam pa je v letih, ko je šel skozi to izkušnjo, z neskončnim čudenjem odkrival in se naslajal nad razkošjem jezika, nad nenavadnimi zvočnimi in pomenskimi učinki ob trku zelo oddaljenih besed. "Ta izkušnja je nedvomno vgrajena v moje poznejše pesnjenje, ki je na videz neprimerno bolj urejeno, simetrično, tako da so mi nekateri očitali racionalizem ali neoklasicizem, za kar po mojem mnenju ni šlo. Bistvena je vedno glasba besed in je tako v zgodnji avantgardistični fazi kot pozneje, ko sem se vrnil k zvezani besedi, bistvena poetika: da naj zven besede pomeni in pomen zveni," pravi.

Kot pojasnjuje, je pozneje to zvenenje in pomene našel predvsem v klasičnih oblikah, ki omogočajo posebno vrsto zgoščenosti, ki je vedno povezana z omejitvami, vendar te omejitve forme pesnika silijo v to, da brska po jeziku in s tem sam po sebi, in da izrazi svet in sebe na presenetljiv način. "In ravno to presenečenje je prostor, kjer zasveti pesniška resnica," razlaga svoj pesniški razvoj.

Po besedah pesnika mora poezija na svoj pesniški način reflektirati konfliktno naravo sveta. "Moja poezija je zajeta v širokem registru, od čudenja lepotam sveta do groze spričo njegovega razdejanja," še pravi.

Vabljeni k poslušanju celotne oddaje TUKAJ.

K. T.
Prijavi napako
Komentarji
andrejsten
# 09.12.2013 ob 20:48
Spoštovani človek in resničen poet, želim ti še veliko plodnih let.
espero
# 09.12.2013 ob 22:08
Izjemen človek , poln galantnega duha , najbolj mi je všeč njegova pesem očetu. !
MarijaP
# 09.12.2013 ob 09:01
Eden mojih najljubših predavateljev s faxa. Izjemen sonetist, mojster jezika. Včasih malo piker govorec, ampak ces't la vie ... Vse najboljše pa še na mnoga leta!
mirka
# 09.12.2013 ob 00:25
Vse najboljše! Eden mojih najljubših slovenskih pesnikov in izvrsten prevajalec.
jurepod
# 09.12.2013 ob 11:47
Bla
Kazalo