Knjigi Obračun – moje delo in življenje ter Ljubljanska Opera med drugo svetovno vojno, ki sta izšli v samozaložbi, je Neubauer, rojen 17. 4. 1929 na Golniku, danes predstavil v SNG-ju Maribor. Foto: BoBo
Knjigi Obračun – moje delo in življenje ter Ljubljanska Opera med drugo svetovno vojno, ki sta izšli v samozaložbi, je Neubauer, rojen 17. 4. 1929 na Golniku, danes predstavil v SNG-ju Maribor. Foto: BoBo
Henrik Neubauer
Leta 2009 je Neubauer prejel zlati red za zasluge za izjemno delo in zasluge v kulturnih dejavnostih, zlasti baletu ter pri uresničevanju suverenosti, ugleda in napredka Republike Slovenije v kulturi. Poleg številnih opernih režij, koreografij, baletnih nastopov ter obsežnega pedagoškega dela je Neubauer prispeval izjemno publicistično in raziskovalno delo o slovenski baletni in operni umetnosti. Razvoj baletne umetnosti v Sloveniji v dveh delih, Gib skozi stoletja, Klasični balet I in II, 80 let slovenskega baleta, Baletni besednjak, Vodnik po operah slovenskih skladateljev, Vodnik po baletih slovenskih skladateljev je le nekaj naslovov njegovih publikacij. Sodeloval je tudi pri številnih enciklopedičnih edicijah in urednikovanju zbornikov. Trenutno pripravlja knjigi o Osnovah plesne pisave po Labanu in Osnove koreografije. Foto: BoBo

Kot je dejal Neubauer, se verjetno vsak človek, ki doseže visoko starost in se ozira nazaj, čudi, kaj vse je doživel. Tako se godi tudi njemu, čeprav so nekateri spomini zbledeli, drugi pa so ostali močnejši ali se ob pisanju vračajo. Spominov se je v življenju opernega režiserja, baletnega plesalca in koreograf, rednega profesorja na akademiji za glasbo, zdravnika, publicista, zgodovinarja opere in baleta nabralo za več kot 400 strani, knjiga pa vključuje tudi 300 enot slikovnega gradiva.
Začasni "pobeg" v medicino
V njej popisuje bolj ali manj brezskrbno otroštvo na Golniku, ki so mu sledili težki vojni časi z obiskovanjem realne gimnazije v Ljubljani. Spomini se vračajo na sočasni študij na medicinski fakulteti in v baletni šoli ter angažma v ljubljanskem baletu.
"Posebne neugodne okoliščine v gledališču so povzročile moj odhod v zdravniški poklic z začetkom univerzitetne kariere na medicinski fakulteti. Po študijskem obisku v takratni Sovjetski zvezi sem dobil povabilo za vrnitev v gledališče z 12-letnim prevzemom vodstva baleta. Novo vabilo me je pripeljalo do dolgoletnega zanimivega in velikokrat borbenega vodenja Festivala Ljubljana vse do formalne upokojitve," je dejal Neubauer.
Vseskozi gledališko in glasbeno dejaven ustvarjalec
A tudi v "mirovanju" so se vrstile različne dejavnosti, od predsedovanja Kolesarski zvezi Slovenije, profesure na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, mednarodnega delovanja, predvsem v Mednarodnem gledališkem inštitutu, ter vodenja mariborske opere. Ob tem je pisec za šest let prevzel še vodstvo baletnega društva, ki ga je bilo treba izkopati iz večdesetletnega mrtvila, in se lotil tudi sedemletnega dela s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem. Za Operno šolo na ljubljanski Akademiji za glasbo je leta 1997 pripravil tudi program študija, leta 2008 pa program opernega oddelka za načrtovano Glasbeno akademijo mariborske univerze v Velenju. Od leta 2007 poučuje na Višji baletni šoli Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani, katere ustanovitev je pripravljal od leta 1997 dalje - poučuje zgodovino plesa, karakterne in starinske plese in koreografijo. Neubauer je avtor številnih knjižnih izdaj s področja operne, baletne in gledališke umetnosti.

Več o avtorju na njegovi spletni strani

Ljubljanska Opera med vojno
Knjiga Ljubljanska Opera med drugo svetovno vojno je nastala ob pripravi referata za mariborski simpozij Kultura v času druge svetovne vojne. V njej Neubauer opisuje pet vojnih sezon ljubljanske Opere, vsako razdeljeno na dva dela. Vsakokrat je orisano splošno stanje z vsemi omejitvami in drugimi dogodki med italijansko in potem nemško okupacijo, čemur sledi opis dogajanja v opernem gledališču, ki je poleg opernih predstav uprizarjalo tudi operetne in baletne.
Ob koncu je še kratek opis delovanja nemške opere v Mariboru in opernih umetnikov, ki so se pridružili partizanskemu gibanju. Priloženi so vsakoletni repertoarni načrti in popis izvedenih premier z navedbami dirigentov, režiserjev, koreografov ter prvotnih uprizoritev. Spremljajoče slikovno gradivo so karikature in risbe opernih umetnikov tistega časa, večina teh je delo Nikolaja Pirnata.