Razstavo Rojstni list slovenske kulture sta sinoči slavnostno odprla predsednik slovenske vlade Anton Rop in predsednik bavarske vlade Edmund Stoiber. Na razstavi so prvič v zgodovini v Sloveniji na ogled Brižinski spomeniki, ne le najstarejši zapis slovenščine, ampak tudi najstarejši ohranjeni zapis kakega slovanskega jezika v latinici in morda sploh najstarejši slovanski rokopis. Brižinske spomenike je ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo posodila Bavarska državna knjižnica iz Münchna, ki najpomembnejši slovenski kulturni spomenik hrani že od leta 1807, pred tem so bili shranjeni v Škofijski knjižnici v Freisingu. Poleg njih bodo razstavljeni tudi Celovški, Rateški in Stiški rokopisi.

Naenkrat le po 30 obiskovalcev
Dragoceni dokumenti bodo na ogled le do 20. junija, in sicer vsak dan od 9.00 do 20.00, ob nedeljah pa do 14.00. Zaradi prostorske omejenosti in visokih varnostnih zahtev si bo lahko razstavo naenkrat ogledalo le po 30 obiskovalcev, zato so rezervacije za skupine obvezne. Šolarji, študentje, upokojenci in člani NUK-a si bodo lahko razstavo ogledali za 500 tolarjev, cena vstopnice za druge obiskovalce pa bo 1.000 tolarjev.

Rokopisi razumljivi tudi nestrokovnjakom
Razstavo sta pripravila Mihael Glavan in Darko Balažic. Vsi rokopisi so tudi prevedeni v sodobno slovenščino. Ob razstavi je Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU-ja pripravil tudi tretjo izdajo Brižinskih spomenikov. Dopolnjena znanstvenokritična izdaja ima 159 strani in je izšla v 700 izvodih.

Štirje najstarejši prvič skupaj
Od štirih najstarejših zapisov slovenske besede le Stiški rokopis hranijo v Sloveniji, medtem ko so Brižinski spomeniki shranjeni v Münchnu, Čedadski rokopis v Italiji, Celovški rokopis pa v Avstriji. Razstavni projekt ima torej prepoznavno evropsko razsežnost, saj povezuje kulturo, umetnost in skupno zgodovinsko preteklost in prihodnost Slovenije, Avstrije, Nemčije in Italije, menijo organizatorji razstave.

Mednarodni kolokvij o srednjeveški pismenosti
O slovenski srednjeveški pismenosti bodo 20. maja pripravili tudi mednarodni strokovni kolokvij, na katerem bodo sodelovali dr. Alfred Ogris iz Avstrije, dr. Dieter Kudorfer iz Nemčije, slovensko stran pa bosta predstavljala dr. Igor Grdina in Mihael Glavan.