Knjige

Dodaj v

Hribar in Kreft o vračanju Marxa

Iz oddaje Arsov forum
30. november 2018 ob 15:55,
zadnji poseg: 30. november 2018 ob 16:12
Ljubljana - MMC RTV SLO, Rad
Dvesto let po rojstvu Karla Marxa se zanimanje za njegovo teorijo v javnem diskurzu in politiki povečuje. Tine Hribar meni, da se bo Marx do neke mere vračal zaradi načela pravičnosti in enakosti, vprašljiva pa je izvedba teh načel.


Povečano zanimanje za Marxa se letos kaže tudi v prodaji njegovega življenjskega dela, knjige Kapital. Foto: Wikipedia Commons

Marxov koncept komunizma je tako nedodelan in protisloven, da se nanj nihče ni mogel opreti. Prvi, ki je prekinil z Marxovo teorijo, je bil Lenin. Vrnitev k pravemu Marxu po mnenju Leva Krefta danes ni več mogoča. V 60. letih prejšnjega stoletja je novo branje Marxa sicer še lahko osvežilo marksizem, danes pa kaj takega ni več mogoče.

Tine Hribar je doktor političnih znanosti, redni profesor za fenomenologijo in filozofijo religije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v pokoju. Je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Med drugim je bil pobudnik nastanka Nove revije in njene znamenite številke 57 z naslovom Prispevki za slovenski nacionalni program. Foto: BoBo

V zdajšnjem času tako rekoč ni več salonskih komunistov, ki razpravljajo, meni Hribar. So pa po njegovem komunisti postali estradniki in nastopači, ki se ne odpovejo revolucionarnemu nasilju. Po Kreftu so največji marksisti pri nas lastniki podjetij, menedžerji in ministri, ki govorijo, da bo nova kriza zagotovo prišla, ne znajo pa razložiti, kako bo prišla in so prepričani, da se je ne dá preprečiti. S tem potrjujejo najbolj pozitivistično branje Marxa, teorijo o zgodovini razrednih bojev, in da je država orodje v rokah vladajočega razreda, kar celo Lenin do neke mere zanika.

Filozofa, akademik red. prof. dr. Tine Hribar in red. prof. dr. Lev Kreft, sta delovala v času pred demokratičnimi spremembami v Sloveniji, ko je bil Marx osrednji filozof naše družbe, in po osamosvojitvi, ko Marx ni bil zaželen. Kreft je bil direktor Marksističnega centra in poslanec takoj po osamosvojitvi, Hribarja pa je pred osamosvojitvijo komunistična partija umaknila z univerze in je sodeloval pri dogodkih, ki so pripeljali do osamosvojitve. Oba sta bila dejavna v času osamosvajanja, ko smo prekinili z marksizmom.

Lev Kreft je doktor filozofskih znanosti, redni profesor za estetiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani v pokoju. Med drugim je bil direktor Marksističnega centra in poslanec v prvem sklicu Državnega zbora RS. Foto: RTV SLO

Največji napredek v tem času je bil resnični dialog, meni Kreft. Ne le na javnih soočenjih, nasprotniki so bili v pravem stiku. Tega stika pa danes med nasprotniki – razen v javnih soočenjih – ni. Čas dialoga je takrat povzročil okoliščine, ki niso končale v totalitarnih ukrepih, ampak je prišlo do soglasja ob konkretnem dejanju. Bistvo političnega je kompromis, brez katerega ne prideš nikamor. Kreft poudarja, da to ne pomeni samo, da si toleranten, da razumeš drugega, ampak da pot nikoli ne gre po skrajnem robu, ampak po sredini. Brez takšnega dialoga pa bi ne bilo osamosvojitve, dodaja Hribar. Takšno sodelovanje je omogočilo spravno slovesnost v Rogu. Proti njej sta bili obe strani. Nadškof Alojzij Šuštar je kljub nasprotovanju klerokatolikov vztrajal do konca, poudarja Hribar in dodaja, da je na drugi strani imel Milan Kučan tudi nasprotnike med skrajnimi levičarji.

Hribar in Kreft o vračanju Marxa.

Tine Hribar in Lev Kreft sta bila gosta oddaje Arsov forum. V oddaji, ki jo lahko poslušate na spodnji povezavi, je beseda tekla tudi o vplivu katolicizma na slovenski marksizem, o posledicah svetovnih sprememb, ki jih uvaja papež Frančišek, in o tem, katerih napak danes ne smemo ponoviti, ko se v javnosti pričakujejo skrajne rešitve.

Aleksander Čobec, Radio Slovenija – Ars
Prijavi napako
Komentarji
Q_
# 30.11.2018 ob 16:36
Tinetu se je že povsem zmešano.
Marx je predvsem kritik kapitalizma, manj pa ideolog in še manj praktik bolj pravičnega sistema.
Pepe
# 30.11.2018 ob 16:35
Paraziti...
hehet
# 30.11.2018 ob 17:14
Proti njej sta bili obe strani. Nadškof Alojzij Šuštar je kljub nasprotovanju klerokatolikov vztrajal do konca, poudarja Hribar in dodaja, da je na drugi strani imel Milan Kučan tudi nasprotnike med skrajnimi levičarji.

Proti smo bili, ker smo vedeli, da držijo komunisti figo v žepu. Kar je bilo jasno takoj, ko mikrofon škofu čudežno ni delal. Je jasno tudi danes, ko smo katoliki praktično preganjani, če ne diskriminirani na področjih šolstva in kulture.

Ampak hej, živel komunizam i marks i slovenćina
RJSlo
# 30.11.2018 ob 17:04
No ja. Bolj zmedenega kot je Marx še nisem doživel pri branju knjig. Še sreča, da je imel za hrbtom Engelsa. Lenin je to kasneje uvidel in delno popravil. Marxa bi morali zapreti ali poslati med Indijance.
Sklonjen
# 30.11.2018 ob 20:07
Sami specialisti za noro ideologijo. Vzhodna Evropa in ne samo ta, ima s temi blodnjami in grozljivim eksperimentom na živih ljudeh dovolj izkusenj, da bi morali vsak poskus oživljanja te norosti uzakoniti kot kaznivo dejanje. Sramota!
sm0ve
# 01.12.2018 ob 23:25
Kjerkoli se je pojavil marx, tam je bilo sranje. Pa naj bo to nacizem ali komunizem. Upam da se hecate!
Bojan Britovšek
# 01.12.2018 ob 13:08
Mogoče je teza o vračanju Marxa držala med gospodarsko krizo, zdaj pa gre pri vračanju Marxa le še za samonanašalne blodnje levičarjev, ki so izgubili stik z realnostjo.
godzila
# 30.11.2018 ob 19:28
Vsak dialog o ekonomiji vedno pripelje do Marksovih analiz in idej, ne more biti drugače in tudi ne glede kdo se želi o tem pogovarjati. Verkev ni nobena izjema, le da je za njih Marx irelevanten, saj smisel produkcijs sredstev nikoli ni bil sporen in zanimiv, če je pa vse od Boga. V nadaljevanju svoje socialne teorije pa sploh, ko predlaga, da bi morala država skrbeti tudi za karitativno delo oziroma odpraviti potrebo po cekrveni samoorganizaciji.
Teorija kapitala je docela fizikalna teorija, uato je nobena analiza ne more opisati v praksi, rusi so že zdavnaj obupali nad besedami, začeli so govoriti o ekonomiji edino binarno in pustijo, da ekonomske statistike same naredijo svojo zgodbo. Komunizem naj bi propadel predvsem zato, ker ga je redko kdo razumel, zato so raje utihnili in zdaj samo še računajo.
stratocaster
# 30.11.2018 ob 19:02
No ja, povečano zanimanje... bodimo realni.

Boljši izraz bi bil povečano ukvarjanje z intelektualnimi fetiši nekaterih. In jasno, tudi tisti, ki jih nek rahlo zapit bonvivant 19. stoletja ne zanima preveč se bodo začeli zanimati za bizaren fenomen, kot je njegov fan club. Ker... čemu?

Je zanimivo.
HOR
# 01.12.2018 ob 19:08
Ups, britanski laburisti so ven potegnili Marxa, in The Economist se z njimi strinja...
klik...
HOR
# 01.12.2018 ob 19:07
Relevantnost Marxa je (spet) v visoki konjunkturi...
klik...
HOR
# 01.12.2018 ob 19:05
Marx se vraca...
klik...
Adi H.
# 30.11.2018 ob 21:02
Glede na to, kako so bili delavci izkoriščani s strani kapitalistov je normalno, da se je nekaterim porodila ideja kako narediti bolj pravičen svet. Žal pa je to samo utopija, večina "komunistov" je bila oportunistov. Danes pri nas takšnih spreobrnjencev največ najdeš v neki politični sekti.
Kazalo