Knjige
()
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.0 od 8 glasov Ocenite to novico!
Raziskovalci so si postavili vprašanje, kako so gledališki umetniki sodelovali v čezmejnem pretoku kultur na stičišču slovanske, germanske in romanske kulture. Foto: BoBo
Znanstvena monografija, ki je nastala v sodelovanju Filozofske fakultete v Ljubljani in AGRFT-ja, je zapolnila vrzel v slovenski teatrologiji. Foto: Promocijsko gradivo
       Želeli smo poudariti, da je gledališče sooblikovalo naš družbenopolitični prostor. A ne samo, da so uprizoritvene umetnosti na odru reflektirale družbeno stvarnost, tudi soustvarjale so jo.       
 Urednica Barbara Orel
V poglavju Slovensko gledališče na križišču kultur se denimo Sandra Jenko posveti nemškemu gledališču na Slovenskem, Uroš Trefalt pa piše o lutkovnih nitih med Slovenci in Čehi. Foto: Reuters

Dodaj v

Izšla monografija o gledališču kot ustvarjalcu družbene realnosti

Zgodovina slovenskega gledališča v 20. in 21. stoletju
5. marec 2018 ob 18:32,
zadnji poseg: 5. marec 2018 ob 19:02
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Vrzel v slovenskem gledališkem zgodovinopisju je zapolnila nova monografija, ki raziskuje slovensko gledališko ustvarjanje 20. in 21. stoletja skozi politiko, estetiko in medkulturne izmenjave.

Okoli pet let so po besedah urednice Barbare Orel raziskovali temo umetnosti kot dejavne sooblikovalke družbenih in medkulturnih izmenjav. Ta vodilna misel je poudarjena že v samem naslovu in podnaslovu knjige Uprizoritvene umetnosti, migracije, politika: Slovensko gledališče kot sooblikovalec medkulturnih izmenjav.

"Želeli smo poudariti, da je gledališče sooblikovalo naš družbenopolitični prostor. A ne samo, da so uprizoritvene umetnosti na odru reflektirale družbeno stvarnost, tudi soustvarjale so jo," je na predstavitvi povedala teatrologinja in profesorica za področje dramaturgije in študijev scenskih umetnosti na AGRFT-ju, kjer vodi tudi raziskovalno skupino.

Poudarjeno in eminentno raziskovalno vprašanje monografije je, kako so gledališki umetniki sodelovali v čezmejnem pretoku kultur na stičišču slovanske, germanske in romanske kulture. Raziskava je temeljila na dveh težiščih. Na eni strani se osredotoča na pretok kultur v slovenskem gledališču, na drugi pa evidentira in vrednoti ustvarjalnost slovenskih gledaliških umetnikov v srednjeevropskih državah in državah jugovzhodne Evrope, ki so bile povezane s slovenskim prostorom.

20 znanstvenih prispevkov
Knjiga prinaša 20 izvirnih znanstvenih prispevkov, tudi tujih raziskovalcev, okvir celotni raziskavi pa postavlja uvodno izmed štirih poglavij z naslovom Medkulturnost in slovenstvo. Tam o metodologijah proučevanja medkulturnega uprizarjanja razpravlja zaslužna profesorica britanske Univerze v Warwicku Janelle Reinelt, zgodovinar Aleš Gabrič pa razpira težnjo po evropeizaciji slovenskega prostora.

V poglavju Slovensko gledališče na križišču kultur se denimo Sandra Jenko posveti nemškemu gledališču na Slovenskem, Uroš Trefalt pa piše o lutkovnih nitih med Slovenci in Čehi. Sledijo prispevki o reprezentacijah slovenskega gledališča v jugovzhodni Evropi, Ana Stojanoska recimo razpravlja o makedonsko-slovenskih povezavah. V zadnjem poglavju o politiki, estetiki in etiki medkulturnih izmenjav je najti tudi razpravo Barbare Orel o festivalu Ex Ponto.

Medkulturna izmenjava
Razpravljavci na eni strani skušajo zajeti slovensko gledališko ustvarjalnost v tujini, na drugi strani pa ugotoviti, kaj so gostujoči umetniki iz tujine prispevali v slovenski prostor. Razprave o reprezentacijah slovenskega gledališča v jugovzhodni Evropi so opremljene tudi s popisi uprizoritev, ki so jih v tujini (so)ustvarili slovenski gledališki umetniki. Podatki o vsaki uprizoritvi vključujejo ime dramatika, naslov drame, ime režiserja, datum premiere in ime gledališča, v katerem je bila igrana.

Vrzel v zgodovinopisju
Monografija po besedah urednice zapolnjuje vrzel v slovenskem gledališkem zgodovinopisju. V Sloveniji se namreč v času, ko je v mednarodnem prostoru ta tema postala prvič aktualna (v poznih 70. in 80. letih 20. stoletja) z njo ni celostno ukvarjal nihče. Ob tem je opozorila, da monografija še ne prinaša celotnega pregleda povezav. To je nemogoče zaradi preštevilnosti in kratkega raziskovalnega obdobja. To temo bodo tako nadaljevali.

Monografijo je izdala Znanstvena založba Filozofske fakultete (FF) in je nastala v okviru raziskovalnega programa Gledališke in umetnostne raziskave, ki ga od leta 2009 izvaja programska skupina na AGRFT-ju in ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS.

G. K.
Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Kazalo