J. D. Salinger: Slovo volka samotarja ameriške književnosti

Na svojem domu v New Hampshiru, kjer je v osami živel zadnjih 50 let, je v 92. letu umrl avtor sodobne ameriške klasike Varuh v rži, J. D. Salinger.

Roman The Catcher In The Rye (Varuh v rži), ki je izšel leta 1951, velja za enega najvplivnejših ameriških romanov 20. stoletja, Salingerja pa so svoj čas v zvezde kovali kot najpomembnejše ime ameriške literature po drugi svetovni vojni - a pisatelj je slavi in oboževanju obrnil hrbet ter, podobno kot pred njim Greta Garbo, postal znan predvsem po tem, da ni hotel biti znan.

Odšel je mirno
Salingerjevi zastopniki (agencija Harold Ober Associates), ki so novico o pisateljevi smrti sporočili javnosti, so bili s podatki skopi: čeprav si je Salinger maja zlomil kolk, je bil vse do sunkovitega poslabšanja okrog novega leta krepkega zdravja. "Pred ali v času smrti ni trpel nobenih bolečin."

Salingerjev sloves stoji na majhnem, a izjemnem literarnem opusu: poleg "Varuha" je leta 1961 izšel še roman Franny and Zooey, tri leta pozneje pa zbirka kratkih zgodb Raise High the Room Beam, Carpenters and Seymour: An Introduction, nato pa se je Salinger po objavi kratke zgodbe Hapworth 16, 1924 v New Yorkerju povsem umaknil iz sveta založnikov. Izjave je odtlej podajal le prek svojih odvetnikov, do njega pa so se težko dokopali tudi najvztrajnejši novinarji.

"Garbovska" zahteva po zasebnosti
Nič manj neprizanesljiv ni bil do zvestih oboževalcev, ki so mu sledili, da bi mu povedali, kako občudujejo njegovo delo in kako spoštujejo njegov umik iz sveta umetnih ljudi. "Ni res, sicer ne bi bili tukaj," naj bi nekoč neprijazno odvrnil enemu takemu obiskovalcu.

Varuh v rži še vedno uspešnica
Jerome David Salinger je s pisanjem kratkih zgodb začel v času srednje šole, vrsto del pa nato objavil v zgodnjih 40. letih, preden je odšel služit v drugo svetovno vojno. Leta 1948 je kritike navdušil z zgodbo A Perfect Day for Bananafish, ki je bila objavljena v reviji The New Yorker, nato pa tri leta pozneje objavil prvi roman, Varuh v rži. In čeprav je v mladih letih hlepel po slavi in pozornosti (na univerzi se je bahal s svojo nadarjenostjo), a ko si ju je priboril, je čar razvpitosti zanj hitro zbledel. Urednikom je pisal, da je že "prekleto sit" svoje slike na ovitku Varuha in zahteval, naj jo pri naslednjih izdajah umaknejo. Svojemu agentu je naročil, naj sežiga vsa pisma oboževalcev, ki so prihajala v kupih.

Odtujenost in osamljenost najstnika v Ameriki 50. let
Roman Varuh v rži je skrčen na nekaj (pomembnih) dni v življenju Holdna Morrisseyja Caulfielda, kritičnega in depresivnega šestnajstletnika, ki ga zaradi učnega neuspeha vržejo s še ene šole in internata, in sicer tik pred božičnimi počitnicami. Holden se zato poslovi od Penceyja in ljudi, ki so mu šli tam na živce, in se odpravi v New York. Sprehaja se po mestu in srečuje nenavadne ljudi, zaradi vzdušja v mestu, neprijetnih dogodkov in spominov na mladost pa postane še bolj osamljen in depresiven. Prešine ga želja, da bi šel domov, ker bi rad videl svojo oboževano sestrico Phoebe. Med kratkim pogovorom s sestro Holden tudi razkrije pomen naslova romana.

Preberite še recenzijo romana Varuh v rži

V kratkem romanu se več na videz nepovezanih misli in dogodkov v na videz naključni mešanici poveže v strukturirano pripoved z glavnimi motivi zlaganosti, neiskrenosti, otroške nedolžnosti in izgube te nedolžnosti, odraščanja in iskanja smisla … Varuh v rži je prepričljivo in temeljito zajel duha svojega časa ter opozoril na to, da Amerika le ni (bila) raj na zemlji. Kritika pa gre še dlje od ameriške družbe: težave glavnega junaka naj bi hkrati predstavljale težave zablodelega sveta.

"Goddam" to in "goddam" ono
Kljub večkratni cenzuri (ali pa ravno zaradi nje) je roman postal tudi eno najslavnejših literarnih del 20. stoletja in ustaljen del srednješolskega učnega načrta v večini angleško govorečih držav, pa tudi drugod po svetu, kjer poučujejo angleščino (tudi več generacijam slovenskih gimnazijcev so prigode Holdna Caulfielda dobro znane). Knjigo še več kot 50 let po prvem izidu vsako leto prodajo v okoli 250.000 izvodih (skupna prodaja pa je že presegla 60 milijonov) in je še vedno ena najbolj izposojanih knjig v ameriških knjižnicah. 30 let po prvi objavi romana je bil Varuh v rži tako največkrat prepovedana knjiga v ZDA kot druga najbolj obravnavana knjiga v tamkajšnjih javnih šolah.

Čeprav so nekatere Holdenove skrbi in nazori danes zdijo rahlo zastareli, je branje "Catcherja" še vedno nekakšen tradicionalni "iniciacijski" ritual vsakega ameriškega najstnika. Celo morilec Johna Lennona Mark David Chapman je izjavil, da je razloge za njegovo dejanje moč najti med vrsticami Varuha v rži. Leta 1974 je ameriški literat Philip Roth zapisal: "Odziv študentov na pisanje J. D. Salingerja je dokaz, da se ni odvrnil od svojega časa, pač pa je uspel, bolj kot kdorkoli drug, začutiti trenje, ki je dandanes prisotno med človekom in družbo."

Spomini ljubice in hčere
V 80. letih je nehoteno pozornost k pisatelju pritegnilo tožarjenje z biografom Ianom Hamiltonom, v poznih 90. letih pa še spomini, ki sta jih izdali pisateljevo nekdanje dekle Joyce Maynard in hči Margaret Salinger. (Salinger je gospodovalen in manipulativen, ko gre za spolnost, je med drugim pisala Maynardova. Obseden je z zdravjem, homeopatsko medicino in svojim čudaškim jedilnikom (zmrznjen grah za zajtrk, na pol surovi hamburgerji za večerjo). Njuna hčerka je temu dodala še, da je bil patološko zaverovan vase in da je pil lasten urin.)

Leta 1996 je manjša založniška hiša napovedala izdajo kratke zgodbe Hapworth 16, 1924 v knjižni obliki, vendar se to naposled ni zgodilo.

S pisateljevim umikom se marsikdo preprosto ni mogel sprijazniti; leta so si belili glavo z vprašanjem, zakaj se je pisatelj tako nenadno umaknil iz javnosti. Številni so bili prepričani, da leži odgovor prav v njegovih zgodbah, češ da je bil nekoč občutljiv otrok, ki je hrepenel po tem, da bi ga slišali, kar mu je tudi uspelo, bil za to celo nagrajen, nato pa ga je vsa ta pozornost preobremenila.

70-letnega Holdena ni hotel spoznati
Lani se je Salingerjevo ime znova pojavilo na naslovnicah: dolgoletno tišino je (prek odvetnikov) prekinil, da bi preprečil izid neuradnega nadaljevanja svojega najslavnejšega dela, 60 Years Later - Coming Through the Rye (podpisal ga je neznani avtor s psevdonimom J. D. California). "Nadaljevanje ni parodija in ne komentira ali kritizira izvirnika. Je preprosto - kraja," je bilo zapisano v tožbi, ki jo je Salinger vložil na okrožno sodišče na Manhattnu. V tožbi je bil pisatelj opisan kot "goreče zaščitniški do svoje intelektualne lastnine".

Tako kot v življenju, tudi v smrti
V skladu s pokojnikovimi nazori njegova družina ne bo pripravila javne spominske slovesnosti, medije pa naproša, naj spoštujejo tudi njihovo željo po zasebnosti. "Salinger je nekoč pripomnil, da je v svetu, a ne od tega sveta," so zapisali v izjavi za javnost. "Njegovo telo je umrlo, a upamo, da je še naprej s tistimi, ki jih ima rad, pa naj bodo to zgodovinske osebnosti, osebni prijatelji ali literarni liki."

Prijavi napako