Med svojim dolgoletnim posvečanjem modi je oblikovalki v ženska oblačila uspelo prinesti neko preprosto eleganco, njena 'mala črna obleka', ki si jo je zamislila leta 1926, pa še danes ostaja obvezen kos v omari vsake modno ozaveščene ženske. Foto:
Med svojim dolgoletnim posvečanjem modi je oblikovalki v ženska oblačila uspelo prinesti neko preprosto eleganco, njena 'mala črna obleka', ki si jo je zamislila leta 1926, pa še danes ostaja obvezen kos v omari vsake modno ozaveščene ženske. Foto:
Coco Chanel
Coco Chanel ni bila edina francoska umetnica, obtožena kolaboracije z nacizmom. Podobne govorice so po vojni zasledovale tudi Jeana Cocteauja, Maurica Chevalierja in Edith Piaf. Foto: EPA
Coco Chanel in vojvoda Westminstrski
Čeprav se Coco ni nikoli poročila, je bila le korak od poroke z najbogatejšim Evropejcem, Westminstrskim vojvodo. Potem ko sta razveljavila zaroko, je Coco v svojem slogu komentirala: 'Bilo je nekaj vojvodinj, a le ena je Chanel.'

V postelji s sovražnikom: skrivna vojna Coco Chanel (Sleeping With The Enemy: Coco Chanel's Secret War), ki v ZDA izide danes, med drugim razkriva podrobnosti o tem, kako je Chanelova postala nemška agentka, in o njenih vohunskih misijah. Ameriški novinar, ki živi v Franciji, je knjigo napisal na podlagi številnih virov iz francoskih, nemških in ameriških arhivov, ki naj bi dokazovali dvojno življenje francoske oblikovalke.

"Goreča antisemitka"
Nemška obveščevalna služba Abwehr je Coco "rekrutirala", ko je imela 57 let, a je bila, če verjamemo knjigi, "goreča antisemitka", še preden je šlo za to, da je treba ugajati Nemcem: "Obogatela je s preskrbovanjem bogatih in z njimi je delila prezir nad Judi, sindikati, socializmom, prostozidarji in komunizmom." Postala je agentka F-7124 s tajnim imenom Westminster, ki ga je dobila po svojem nekdanjem ljubimcu in prijatelju, Westminstrskem vojvodi.

Za vsako uspešno žensko ...?
V tem času je bila tudi ljubica nemškega častnika in agenta barona Hansa Güntherja von Dincklageja, ki naj bi bil (pod fasado "neškodljivega" plejboja in aristokrata) prav tako "vohunski mojster", ki je vodil obveščevalno mrežo na območju Sredozemlja in v Parizu, poročal pa naj bi neposredno ministru za propagando Josephu Goebbelsu. Dincklage je tudi uredil, da je lahko živela v pariškem hotelu Ritz, ki je bil sicer rezerviran za nemške častnike.

Boj za sloviti Nr. 5
Coco je upala, piše v knjigi, da bodo nacisti v zameno za njeno sodelovanje izpustili iz taborišča njenega nečaka Andrea, svoje nemške vezi pa je (neuspešno) skušala uporabiti tudi zato, da bi od svojih judovskih partnerjev, družine Wertheimer, dobila pravice za distribucijo in prodajo slovitega parfuma št. 5 po svetu. Modna ikona, ki je po vojni za deset let z Dincklagom odpotovala v Švico in se v Pariz vrnila šele pri sedemdesetih letih, je sicer vedno zanikala, da bi sodelovala z nacisti. Umrla je leta 1971, nikoli pa ji niso sodili zaradi domnevnih obtožb o vohunjenju.

Novembra bo izšla še ena biografija o skrivnostni magnatki. Knjiga Coco Chanel: Intimno življenje (Coco Chanel: An Intimate Life) avtorice Lise Chaney prav tako razkriva temne plati iz življenja modne oblikovalke. Med drugim naj bi Coco Chanel uživala morfij, bila biseksualna in ljubimkala z nacističnim vohunom.

Da je Coco skoraj neizčrpen vir navdiha za ne samo za modo, ampak tudi za filme in biografije, navsezadnje dokazuje podatek, da smo samo v letu 2009 lahko videli kar dva filma, ki sta tematizirala različni poglavji iz življenja Chanelove: Coco Avant Chanel, v katerem jo je igrala Audrey Tatou, prikaže njeno zvezo z Arthurjem Capelom ter kakšnim baronom ali dvema, Coco Chanel & Igor Stravinsky pa je bil poklon njeni ljubezni do poročenega ruskega skladatelja.