Recesija se na prodaji knjig pri nas še ne pozna zelo, a najhujše nas menda še čaka. Foto: EPA
Recesija se na prodaji knjig pri nas še ne pozna zelo, a najhujše nas menda še čaka. Foto: EPA
Barack Obama, Pogum za upanje
'Obamamanija' ima nešteto oblik: obe njegovi knjigi, Očetove sanje in Pogum za upanje, sta v svetu silni uspešnici. Foto: Sanje
Takrat 29-letna mormonska gospodinja Stephenie Meyer je na idejo za Somrak prišla, ko je bila v sanjah priča pogovoru med noro zaljubljenima najstnikoma, ki sta imela nenavadno težavo: on je bil vampir. Bal se je, da bi, če bi se ljubljeni preveč približal, izgubil nadzor nad svojimi nagoni in jo umoril (toliko o slabem zmenku). Foto: Učila International
Česar koli se Svetlana Makarovič loti, po navadi ne ostane neopaženo. Foto: Sanje

Nekaj slovenskih založb (Mladinska knjiga, Učila International, Sanje, Litera in Goga) smo povprašali, ali je vseprisotna gospodarska recesija udarila tudi po njihovih žepih. Za zdaj se vpliv recesije na prodaji v knjigarnah še ne pozna, se strinja večina, opazili pa so upad prodaje knjižnicam ter da se precej bolje kot trdo vezane prodajajo cenejše izdaje knjig. Da je v obliki padca števila naročil iz drugih knjigarn recesija vendarle že oplazila tudi slovenski trg, je v imenu mariborske založbe Litera pripomnila le Lučka Zorko.

"Predvidljive" uspešnice: Gomora, Somrak in Obama
V zadnjem letu smo Slovenci, sicer knjižnicam zelo naklonjen narod, nekatere knjige kljub vsesplošnemu zategovanju pasov vendarle kupili. Posegali smo po biografskih delih Pogum za upanje Baracka Obame (Sanje), Chejevem Bolivijskem dnevniku (Sanje) in Titovi sovladarici (Mladinska knjiga) ter družbeno kritičnih Doktrina šoka Naomi Klein (Mladinska knjiga) in Putinova Rusija Ane Politkovske (Učila International). Odporni seveda nismo niti na "svetovne" uspešnice, kakršne so Gomora (Mladinska knjiga), pravkar ekranizirana Strastna zapravljivka (Učila), Jej, moli, ljubi Elizabeth Gilbert (Učila) Harry Potter in svetinje smrti (Mladinska knjiga); čarovnika počasi izpodrinja saga Somrak (Somrak, Mlada luna in Mrk, Učila International). Prodajo določenega dela seveda spodbudi večja literarna nagrada, o čemer pričajo Kardoševa Rizling polka (Litera) ter zbirki zgodb Skok iz kože Petra Rezmana (Litera) in Vevericam nič ne uide Nejca Gazvode (Založba Goga).

"Prekletstvu" poezije, ki po navadi dosega pregovorno nizke naklade, se najbolje upirajo dopolnjena zbirka Ježkovih pesmi Preprosta ljubezen (Sanje), Same pesmi o ljubezni Toneta Pavčka (Mladinska knjiga) in Dotikanja Vinka Möderndorferja (Založba Goga), mlajši bralci pa še vedno najraje posegajo po večno aktualnem Roaldu Dahlu (Gravža, Jurijevo čarobno zdravilo in VDV, Sanje), zbirki Grozni Gašper (Učila), Angie Janje Gazvoda (Goga) in Vsiljivcu v sanjah Gerarda Whelana (Goga).

V železnem repertoarju kar nekaj klasik
Če se ne omejimo samo na zadnje leto, se vsaka založba lahko pohvali z "železnim repertoarjem" največjih prodajnih uspešnic. Za Sanje so to (med drugim) Bartolov Alamut, Pogum za upanje Baracka Obame, Zadnji zapisi Ane Politkovske, Prevlada ali preživetje Noama Chomskega, Prekleti kadilci Svetlane Makarovič in vsi romani Orhana Pamuka, za Učila po resnični zgodbi napisana Bela Masajka (ter njeni nadaljevanji Zbogom, Afrika in Vrnitev v Barsaloi), za Mladinsko knjigo Da Vincijeva šifra, tri knjige pokojnega predsednika Drnovška ter Harry Potter in "klasične" otroške knjigice (Maček Muri, Mehurčki, Pika Nogavička, ..), za Litero pa The Beatles, Tito in jaz in s kresnikom nagrajena Rizling polka. Novomeška založba Goga je najbolj v črno zadela s knjigo Očkov kotiček Damijana Šinigoja.

Da nas pred poletjem grejejo zgodovinske romance, dokazuje statistika najbolj izposojanih knjig v slovenskih knjižnicah: če odštejemo obvezno čtivo za domače branje, si je največ bralcev izposojalo romane Kathleen E. Woodiwiss (Vreden ljubezni, Pepel v vetru, Zimska vrtnica, Plamen in cvet …), priljubljen pa je tudi pretresljivi roman Khaleda Hosseinija Tisoč veličastnih sonc.

Negovanje ljubezni do knjig na splošno
V Slovenskih dnevih knjige, ki so se v zadnjih letih iz prestolnice razširili na več mest po Sloveniji, založbe vidijo odlično priložnost za predstavitev svojih knjižnih novitet in negovanje bralske kulture oziroma so, kot pravi Mojca Hribar iz Mladinske knjige, "dober opomnik "občasnim" bralcem, da v Sloveniji izdamo veliko dobrih knjig in jih lahko na ta način predstavimo". "Z založniškega vidika prireditev morda ni toliko primerna za predstavitve novih izdaj, saj je v množici prireditev in predstavitev težko dovolj izpostaviti posamezno izdajo. Gre bolj za poklon knjigam in priložnost za srečevanje z vsemi somišljeniki, ki knjige čutijo," v imenu Založbe Goga dodaja Urška Štangelj.

Ana Jurc