Urednik (Ne)znanih Slovencev obljublja, da je novih zgodb in zanimivih osebnosti dovolj še za eno knjigo, če bo za prvo zanimanje med bralci. Foto: Mladinska knjiga
Urednik (Ne)znanih Slovencev obljublja, da je novih zgodb in zanimivih osebnosti dovolj še za eno knjigo, če bo za prvo zanimanje med bralci. Foto: Mladinska knjiga
(Ne)znani Slovenci
Eden od portretirancev je, denimo, Fred Bahovec, "Slovenec na Aljaski" (na fotografiji s tretjo ženo). Fred, ki se je rodil kot Mirko, je v Ameriko prišel še kot otrok, z družino, pozneje pa je imel neverjetno pustolovsko in pestro življenje. Po njem ima na Aljaski ime celo gora, Mount Bahovec. Foto: Mladinska knjiga
Ažbetova šola v Münchnu je slovela po vsej Evropi in še dlje. Obiskovali so jo mladi iz različnih dežel in pozneje postali, vsaj nekateri, svetovno znani umetniki. Tudi Anton Ažbe sam (1862-905) je bil odličen slikar, a se je uveljavil predvsem kot izjemen pedagog. Postal je »veliki učitelj«, deležen spoštovanja in časti kot malokateri Slovenec na tujem. Foto: Mladinska knjiga

Urednik Tine Logar je na novinarski konferenci v Konzorciju povedal, da so si novo delo založbe s področja življenjepisov po vzoru iz tujine zamislili nekoliko drugače. Predstavitve izbranih osebnosti so se lotili bolj sproščeno, esejistično. S pisateljico in novinarko Darinko Kladnik, s katero so že sodelovali pri nekaj projektih, so kmalu našli skupni jezik in prav ona je pripravila prvi seznam 150 osebnosti, ki bi jih bilo vredno predstaviti v delu.

Nekaj omejitev pa ji je Logar le postavil. Med drugim, da so v delu predstavljeni zgolj posamezniki, ki so že pokojni, da so ženske in moški enakovredno zastopani, da v njem ni politikov ter prav tako ne že obsežno predstavljenih znanih Slovencev, kot so bili Ivan Cankar, Primož Trubar ali Jože Plečnik.

Zapisati zgodbe, preden utonejo v pozabo
Avtorica je povedala, da je bil izbor v knjigi predstavljenih oseb težaven. Na koncu se je odločila za nekatere, ki jih je poznala ali intervjuvala in o katerih je vedela tudi stvari, ki še niso bile zapisane. "Morda je to priložnost za spodbudo, da bi morali tudi dandanes pisati več o osebah, ki na določenih področjih dosegajo najrazličnejše rezultate, pa o njih vemo zgolj, kako jim je ime in kaj so dosegli," je pozvala. Z delom je želela opozoriti, da je in je bilo med nami mnogo ljudi, vrednih zapisov v knjigah in študij.

Obstaja kakšna "formula za uspeh" v življenju?
V delu (Ne)znani Slovenci so predstavljeni posamezniki, ki so živeli v obdobju 400 let. Avtorica je na predstavitvi opomnila, da osebe, ki so živele v različnih časih, žal povezuje to, da so ob doseganju svojih ciljev naletele na kup ovir. A dokazale so, da je mogoče z voljo, zagnanostjo in jasnim ciljem doseči marsikaj tudi v slabih razmerah. In to je lahko tudi danes, ko je slišati, v kako težkih časih živimo, marsikomu za zgled.

Kmeclu, enemu od prvih bralcev dela, se je zdela knjiga posebej privlačna, ker je avtorica v njej portrete predstavila z manj znane strani. Po njegovih besedah vsaka stran v delu odpira nove možnosti razmisleka, označil pa ga je za slikovit mozaik slovenstva.

V njem bralec pobližje spozna pustolovca Freda Bahovca, ki ga je pot prek Amerike vodila vse do Aljaske, poročil pa se je s tremi ženskami različnih ras - Indijanko, belko in temnopolto gospo, s katero se je tudi vrnil v Jugoslavijo. Avtorica je med raziskovanjem naletela tudi na dogodke, ki so bili doslej znani zgolj v zaprtih krogih. Denimo, kako se je igralec Stane Sever v Klubu kulturnikov stepel z Lojzetom Rozmanom, ki se je hvalil, da je boljši igralec od njega.

So pa k posameznikom, ki so s svojimi uspehi na različne načine zaznamovali slovensko zgodovino ali pa so s svojim delom pustili pečat na tujem, dodali tudi nekaj tujcev, ki so bili prav tako pomembni za zgodovino slovenstva, denimo retorika, zgodovinarja in genealoga Janeza Ludvika Schönlebna.

Logar je poudaril, da je namen dela preko zgodb, anekdot in določenih izsekov iz življenj posameznikov bralcu spodbuditi zanimanje zanje in potrebo, da bi izvedeli več. Materiala je po njegovih besedah dovolj za še kakšno podobno delo, če bo knjiga (Ne)znani Slovenci dobro sprejeta.