Gre za Kovičevo pesniško zbirko Labrador, ki je prvič izšla leta 1976. Od tedaj sicer ni bila ponatisnjena v celoti, so pa posamezne pesmi ali cikli izhajali v okviru različnih izborov. Vendar ponatis zbirke, ki velja za vrh slovenskega pesniškega simbolizma, dopolnjujejo tudi še neobjavljene pesmi po izboru Nine Kovič. Teh je 18, od tega jih je 13 tokrat prvič izšlo v knjižni obliki.
Med vedrimi podobami in počasnim odtekanjem časa
Zbirko Labrador zaznamuje izrazito senzualna tematika, v pesmih je močna čustvena razsežnost. V njih je, pojasnjuje Nina Kovič, najti veliko abstraktnih prvin, ki pa imajo ponekod povsem konkretne podobe - zbirko denimo uvede cikel Bezgove ure, ki so ga navdihnili pesnikovi spomini na cvetoč bezeg v bližini družinskega doma. Sledijo cikli Dežele, Okus pomladi, Pastorale, Balade o bratu in sestri ter Genesis, nove pesmi pa so zbrane v zadnjem ciklu Romanje. Osrednja nit tega je, v nasprotju z vedrimi podobami drugih ciklov, počasno odtekanje časa.
Zbirka je zanimiva tudi z jezikovno-stilnega vidika. Nekatere pesmi so pisane v "liričnem nedovršnem sedanjiku", pesnik namreč skuša preteklik, da bi se izognil narativnosti, obiti, v drugih dosega statičnost s pomočjo pomožnih glagolov, pri nekaterih pa so glagoli v odvisnih stavkih ali reducirani. Kovičevo pesniško govorico v tokratni izdaji zbirke bogati tudi likovna podoba, ki je delo Mete Wraber.
Žalostinka za časom, ko je bila v središču poezija
Ivo Svetina v novi pesniški zbirki Strašni delavci vstopa v dialog s, kot jih je poimenoval, svojimi učitelji pesniki. Pri preučevanju del pesniških mojstrov in nastajanju zbirke je bil ključen izziv to, kako "prebrano pesem predelati na način, da ubesediš tisto, kar je ta pustila v tebi in ne, kar je pesem sama zase". Zbirka je tako hkrati tudi nesentimentalna žalostinka za tistimi zgodovinskimi obdobji, ko je bila poezija v središču pozornosti. Po pesnikovih besedah pri tem vendarle ne gre za patološko nostalgijo, temveč za prizanesljiv pogled v preteklost.
Likovno je zbirko opremil Silvan Omerzu, po Svetinovem mnenju pa že njena naslovnica veliko pove: videti je moč odsotnega avtorja za prazno mizo, pred njim je prelomljen steber - gre za likovno ubeseditev "strašnosti pesnjenja".
Kako bivalno okolje vpliva na življenje posameznika?
Vladimir P. Štefanec v ospredje romana 66,3 m2 postavlja zgodbo mladega para iz sedanjosti. Oba sta diplomirana arhitekta s slabo plačanimi zaposlitvami in z le eno, na videz preprosto željo po skupnem stanovanju. Roman je izrazito sodoben in je, tako Štefanec, odziv na sodobno življenje, ki ga običajno imenujemo kriza, čeprav gre verjetno za novo stanje stvari. Avtor se je v delu posvetil predvsem psihologiji obeh protagonistov, preučil pa je tudi, kako bivalno okolje vpliva na življenja ljudi.
S humorjem nad generacijski prepad
Žiga Valetič piše o pripadnikih štirih različnih generacij v času, ko so generacijske razlike med njimi večje kot kadar koli prej. Kljub generacijskemu prepadu in občasnim trkom različnih svetov, s katerim se soočajo protagonisti, pa ti vsakdanje nevšečnosti rešujejo na slovensko nevsakdanji način - z veliko mero humorja, ljubezni, zaupljivosti in radoživosti.