Knjige
(1)
Rudolf Maister (1874-1934) je s svojimi borci ob koncu prve svetovne vojne pomembno prispeval k temu, da je Maribor danes slovenski. Foto: BoBo
Tone Peršak
Na ministrstvu za kulturo pojasnjujejo, da je razglasitev kulturnega spomenika z državnim ali občinskim odlokom v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine, mogoča le za premično dediščino v zasebni lasti. (Na fotografiji minister za kulturo Anton Peršak.) Foto: BoBo

Dodaj v

Kulturno ministrstvo: Maistrova knjižnica je kulturni spomenik po zakonu brez posebnega postopka razglasitve

Del posebnih zbirk Enote za domoznanstvo UKM
23. april 2018 ob 21:03
Maribor - MMC RTV SLO, STA

V Univerzitetni knjižnici Maribor (UKM) so letos znova sprožili pobudo za razglasitev Maistrove knjižnice za kulturni spomenik državnega pomena. A minister za kulturo Anton Peršak ponavlja, da je zbirka kulturni spomenik že po zakonu brez posebnega postopka razglasitve.

Maistrova knjižnica je del posebnih zbirk Enote za domoznanstvo UKM. Nastala je, ko je oktobra 1998 družina generala Rudolfa Maistra (1874-1934), ki jo je zastopal generalov vnuk Borut Maister, podarila UKM-ju 5.970 enot knjižničnega gradiva.

Mineva sto let od bojev za severno mejo
V knjižnici so že večkrat dali pobudo, da se ta zbirka razglasi za kulturni spomenik državnega pomena, nazadnje na začetku tega meseca - letos namreč mineva sto let od bojev za severno mejo. "Ob letošnji stoti obletnici bi bila to pika na i. Zakon častne razglasitve ne prepoveduje, finančnih posledic ne bi bilo, nihče ne bi ničesar izgubil, za našo hišo bi pa to imelo poseben častni pomen," je povedala direktorica UKM-ja Zdenka Petermanec.

Minister Peršak odgovarja UKM-ju
"Glede na dejstvo, da UKM, ki je na podlagi volje dedičev lastnica podarjenega gradiva, izvaja knjižnično javno službo ... in glede na dejstvo, da je Maistrova knjižnica del posebnih zbirk Enote za domoznanstvo UKM, je treba upoštevati 5. člen Zakona o knjižničarstvu, ki določa, da je knjižnično gradivo, ki ima lastnosti kulturnega spomenika v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine, kulturni spomenik po zakonu brez posebnega postopka razglasitve," je v odgovoru na vnovično pobudo direktorice UKM-ja pojasnil minister Anton Peršak.


Da je Maistrova knjižnica kulturni spomenik, izhaja po njegovih navedbah tudi iz ugotovitvene odločbe ministrstva za kulturo iz leta 2015. "Zato za ponovno oz. dodatno razglasitev za kulturni spomenik z državnim odlokom kot minister, pristojen za kulturo, nimam nobene pravne podlage," je poudaril.

Na ministrstvu za kulturo pojasnjujejo, da je razglasitev kulturnega spomenika z državnim ali občinskim odlokom v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine, mogoča le za premično dediščino v zasebni lasti.

Kakšen je namen razglasitve?
"Osnovni namen razglasitve premične dediščine v zasebni lasti je določitev varstvenega režima, ki vzpostavlja pogoje za njeno varstvo in ohranjanje. Namen razglasitve namreč ni deklarativno odločanje, ali gre za dediščino državnega ali lokalnega pomena. Zato za spomenike, ki že imajo določen varstveni režim, ker so del zbirke pristojne organizacije, ki izvaja javno službo, in so tako že varovani po veljavnih predpisih, v zakonu oziroma predpisih nimamo določenih postopkov za dodatno/posebno razglasitev za kulturni spomenik,"
so pojasnili.

V UKM-ju tega odgovora, ki ga je danes medijem posredovalo ministrstvo za kulturo, še niso prejeli, zato ga tudi ne morejo komentirati.

N. Š.
Prijavi napako
Komentarji
velenjcan
# 24.04.2018 ob 09:25
V UKM-ju tega odgovora, ki ga je danes medijem posredovalo ministrstvo za kulturo, še niso prejeli, zato ga tudi ne morejo komentirati.

Včasih je veljalo, da je treba najprej odgovoriti stranki, prosilcu ali kar že, tistemu, ki je bil vpleten oz prizadet, šele potem nevpleteni javnosti. Danes birokracija samoupravlja in se počuti dovolj v sedlu, da s strankami komunicira kar preko medijev. Človek se vpraša, ali je za tem prezir ali strah.
Kazalo