Rokopis je verjetno rimsko delo, nastal pa je okoli leta 400. Foto: Biblioteca Apostolica Vaticana/http://digi.vatlib.it/view/MSS_Vat.lat.3225
Rokopis je verjetno rimsko delo, nastal pa je okoli leta 400. Foto: Biblioteca Apostolica Vaticana/http://digi.vatlib.it/view/MSS_Vat.lat.3225
Vatikanski Vergil
Od izvirnega kodeksa, ki je verjetno obsegal celoten Vergilov korpus, se je ohranilo 76 strani s 50 knjižnimi slikami. Foto: Biblioteca Apostolica Vaticana/http://digi.vatlib.it/view/MSS_Vat.lat.3225
Vatikanski Vergil
Zgodbe Eneide so naslikane v realistični maniri, figure so še vedno polne telesnosti in pogosto postavljene pred v krajino z nežno niansiranim nebom. Foto: Biblioteca Apostolica Vaticana/http://digi.vatlib.it/view/MSS_Vat.lat.3225

Vatikanski Vergil (Vergilius Vaticanus, ki ga v Apostolski knjižnici v Vatikanu hranijo pod signaturo Cod. Vat. lat. 3225) spada v sam vrh svetovne rokopisne dediščine. Ohranjen fragment kodeksa, ki je nastal okoli leta 400 v Rimu, obsega 76 strani, 50 od teh je opremljenih s knjižnimi slikami. Delo zajema odlomke Eneide, epa o Eneju, ki ob končujoči se trojanski vojni pobegne iz gorečega mesta, da bi našel novo domovanje, in njegovih poučnih pesmi Georgik, velja pa za enega najstarejših iluminiranih rokopisov klasičnih antičnih del (med temi je treba omeniti še Iliado, ki jo hranijo v milanski Ambrosiani, in Vergilius Romanus, ki je prav tako v hrambi Vatikanske knjižnice).


Digitalizirano različico rokopisa najdete tukaj.


Antični junaki pred kuliso niansiranega neba

Vatikanski Vergil je bil sprva verjetno obsežnejši in na približno 440 straneh obsegal celoten Vergilov korpus. V rustikalni kapitali je delo prepisal en sam pisar, medtem ko je slikarski del delo treh iluminatorjev. Upodobitve so večinoma postranske (le nekaj miniatur se razteza čez celotno stran kodeksa) in so nad besedilom. V antični realistični maniri upodabljajo protagoniste ključnih trenutkov epa. Delo je pomemben spomenik tudi zato, ker je predstavljalo pomembno predlogo poznejšemu srednjeveškemu slikarstvu.


Od starih rokopisov do Michelangelovih risb

Dragocenosti Vatikanske knjižnice, med katerimi najdemo tako najstarejše iluminirane kodekse kot denimo Michelangelove skice in Botticellijeve ilustracije Božanske komedije, so bile doslej dostopne le specializiranim strokovnjakom, z digitalizacijo pa bodo bližje tudi širši javnosti. To je tudi glavni namen projekta - ne toliko sama dostopnost rokopisov kot njihova ustrezna hramba. Kot sporočajo iz knjižnice, so namreč, čeprav lahko po njih listajo le redki strokovnjaki, ob vsakršni rabi spomeniki izpostavljeni tveganju. Z digitalizacijo vseh 80.000 dokumentov želijo tako zmanjšati potrebo strokovnjakov po konkretnem rokovanju z rokopisi, obenem pa jih vendarle približati tudi širši javnosti.

"Naša knjižnica je pomembna zakladnica svetovne dediščine človeštva," besede predstojnika oddelka Cesareja Pasinija povzema Guardian. "V veselje nam je, da bodo z digitalizacijo arhiva čudoviti stari rokopisi širše dostopni svetu in s tem krepili duha skupne človeške dediščine."

V knjižnici ocenjujejo, da bodo za digitalizacijo celotnega arhiva najdragocenejših del potrebovali več kot 15 let, projekt pa naj bi stal več kot 50 milijonov evrov, ki jih še zbirajo. V zadnji kampanji obljubljajo, da bodo prvim 200 donatorjem, ki bodo prispevali vsaj 500 evrov, podarili faksimilirano stran Vatikanskega Vergila. Šlo bo za stran z miniaturo Kreuse, ki skuša Eneja odvrniti od boja, izdali pa jo bodo v omejeni nakladi.