Knjige
(5)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.8 od 11 glasov Ocenite to novico!
Peta prejemnica nagrade mira je pesnica in literarna znanstvenica, ki živi v Češki republiki od leta 2002, kjer na Karlovi univerzi v Pragi predava slovensko književnost. Foto: Facebook Alenke Jensterle Doležal
       Kot graditeljica in utrjevalka mostov med tema slovanskima svetovoma se je uveljavila še posebej z refleksijami o književnosti slovenskega modernizma, o ženskem ustvarjanju in o ženski kot protagonistki v književnih besedilih. S prepoznavnim glasom in samosvojo občutljivostjo dragoceno sooblikuje sodobno poezijo, prozo in esejistiko.       
 Predsednica žirije Martina Ožbolt
Alenka Jensterle Doležal je nominacijo za nagrado prejela za več pesniških in proznih književnih del ter znanstveno-strokovnih monografij. Foto: Radio ARS
       Ko gledam od zunaj, se še bolj zavedam majhnosti slovenske družbe in menim, da je zato v njej še vedno več nesprejemanja in predsodkov tudi na področju spola. Tudi sama sem ob svojih začetkih imela nekatere negativne izkušnje, tako da menim, da je potrebno, da se ta družba odpre za vse.       
 Alenka Jensterle Doležal o majhnosti slovenske družbe

Dodaj v

Literarna nagrada mira za leto 2017 Alenki Jensterle Doležal

Ali se je položaj slovenskih književnic izboljšal?
12. december 2017 ob 17:30,
zadnji poseg: 12. december 2017 ob 19:18
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

V Narodni galeriji so nagrado za literarne presežke mira za leto 2017 podelili Alenki Jensterle Doležal, ki po mnenju žirije s svojim delom bogati slovenski in češki akademski ter literarni prostor.

Alenka Jensterle Doležal je bila za nagrado nominirana za več pesniških in proznih književnih del ter znanstveno-strokovnih monografij o slovenski književnosti modernizma in o slovensko-čeških književnih in kulturnih odnosih. "Kot graditeljica in utrjevalka mostov med tema slovanskima svetovoma se je uveljavila še posebej z refleksijami o književnosti slovenskega modernizma, o ženskem ustvarjanju in o ženski kot protagonistki v književnih besedilih. S prepoznavnim glasom in samosvojo občutljivostjo dragoceno sooblikuje sodobno poezijo, prozo in esejistiko," je v utemeljitvi zapisala predsednica žirije za nagrado Martina Ožbot. Kot člani so sicer žirijo sestavljali tudi Bogomila Kravos, Jerneja Jezernik, Marko Golja in lanska nagrajenka Svetlana Slapšak, ki si je sicer nagrado delila s Silvano Paletti.


Peta prejemnica nagrade mira je pesnica in literarna znanstvenica, ki živi v Češki republiki od leta 2002. Na Karlovi univerzi v Pragi predava slovensko književnost, priredila pa je že več slovenističnih konferenc. Med njenimi literarnimi deli so zbirke Juditin most (1991), Temno mesto (1993), Pokrajine začetka (1993), Zapisi za S. G. (2006), Pesmi v snegu (2013) in Pomen hiše (2016).

Priredila je že več slovenističnih konferenc in skupaj s kolegi organizira tudi praški festival slovenskih pesnic Mladi mesec. Ideja za festival je nastala, ker si je želela, da bi v češki kulturi poudarili slovenske avtorice. Na začetku se je bala odziva, a nedavna tretja izdaja Mladega meseca je bila zelo uspešna in dobro obiskana, kar je dober znak za naprej. Festival pa je po besedah dobitnice mire 2017 pomemben tudi zato, ker pesmi slovenskih avtoric v češčino prevajajo študentje slovenistike iz Prage. Trenutno pripravljajo dvojezično antologijo, ki bo vključevala pesmi vseh dozdajšnjih udeleženk festivala.

Je ločeno nagrajevanje žensk potrebno?
Po prejemu nagrade je dejala, da je z nagrado mira dodatno veljavo dobilo vse njeno literarno ustvarjanje na področjih poezije in proze. Na vprašanje, ki se sicer večkrat pojavlja, ali tudi sama čuti potrebo, da se v 21. stoletju ločeno nagrajuje avtorje in avtorice, in zakaj je nagrada mira dobra, je odgovorila, da ženske v slovenski družbi še vedno nimajo enakopravnega položaja pri ustvarjalnem delu, tudi v literaturi.

"Ko gledam od zunaj, se še bolj zavedam majhnosti slovenske družbe in menim, da je zato v njej še vedno več nesprejemanja in predsodkov tudi na področju spola. Tudi sama sem ob svojih začetkih imela nekatere negativne izkušnje, tako da menim, da je potrebno, da se ta družba odpre za vse," je pojasnila.

Poleg Jensterle Doležalove so bile med nominirankami letos še Simona Kopinšek z romanesknim prvencem Mila, Milenka Pungerčar za avtobiografski roman Upornica, avtorica številnih pesniških in kratkoproznih zbirk, romanov in del za otroke Sonja Koranter ter pesnica Barbara Pogačnik, ki je nazadnje izdala delo Alica v deželi plaščev. Ana Schnabl je bila v naboru nominirank z zbirko kratkih zgodb Razvezani, Mirana Likar z družinsko sago Babuškin kovček, Vesna Guštin Grilanc pa za več raziskovalnih del.

Ali se je položaj slovenskih književnic izboljšal?
V brošuri, ki predstavlja nominiranke za letošnjo nagrado mira, je Tanja Tuma z Ženskega odbora Slovenskega centra PEN, Mira, napisala, da je po petih letih podeljevanja nagrade čas za pogled nazaj in razmislek, ali se je položaj slovenskih književnic izboljšal. "Lahko odgovorimo pritrdilno in nikalno. Pritrdilno, saj vidimo, da književnice za svoje prodorno ustvarjanje prejemajo literarne nagrade z izjemo dveh - ena romaneskna je še kar moškega spola, in tudi Prešernova se rada obotavlja pri ženskih imenih," je menila in izrazila nezadovoljstvo ob tem, da slovenske književnice v učnih načrtih še vedno "praktično ne najdejo obravnave".

Tanja Tuma je spomnila tudi, da je letošnji kongres mednarodnega PEN-a sprejel spremembo temeljne listine in uzakonil enakopravnost spolov v tej organizaciji. Hkrati je enoglasno sprejel Ženski manifest, v katerem zagovarja mednarodno priznana načela, kot so nenasilje, varnost, izobraževanje, enakost, dostopnost in pariteta.

Literarno nagrado mira Ženski odbor Slovenskega centra PEN, Mira, podeljuje od leta 2013 za izjemne dosežke na področju literarne ustvarjalnosti in celostne osebnostne drže. Nagrajenka je prejela denarno nagrado, plaketo ter delo akademske slikarke Tanje Špenko.

G. K.
Prijavi napako
Komentarji
zamudnik
# 12.12.2017 ob 18:53
je Tanja Tuma z Ženskega odbora Slovenskega centra PEN, Mira, napisala, da je po petih letih podeljevanja nagrade čas za pogled nazaj in razmislek, ali se je položaj slovenskih književnic izboljšal. "Lahko odgovorimo pritrdilno in nikalno. Pritrdilno, saj vidimo, da književnice za svoje prodorno ustvarjanje prejemajo literarne nagrade z izjemo dveh - ena romaneskna je še kar moškega spola

Ni druge, kot da kresnika preimenujemo v kresnico. Če bi postal kresnička, spet ne bi bilo v redu, saj bi katera izmed hudih hitro ugotovila, da to zveni seksistično.
zakrajšek
# 12.12.2017 ob 21:48
Ženske se same getoizirajo in ponižujejo s takimi maloumnimi nagradami - potem pa jamrajo in pi***jo...
pungartnikm
# 19.03.2018 ob 22:49
Mislim, da je bila nagrada zamišljena kot Mira in ne mira, z veliko začetnico in ne z malo.
ukrajin
# 13.12.2017 ob 08:27
je kaj v sorodo z ravzpito afroameričanko Rachel Dolezal? :D
Pistorius
# 12.12.2017 ob 22:19
Mogoče bi poskusile še s kakšno pod-nagrado: recimo z "Nagrado nenagrajenk".
Kazalo