Maja Haderlap je za svoj roman Angel pozabe, družinsko zgodbo treh generacij, ki osvetljuje upor koroških Slovencev proti nemški vojski, prejela vrsto nagrad, med njimi nagrado Ingeborg Bachmann in nagrado Bruno Kreisky za politično knjigo leta 2011. Foto: BoBo
Maja Haderlap je za svoj roman Angel pozabe, družinsko zgodbo treh generacij, ki osvetljuje upor koroških Slovencev proti nemški vojski, prejela vrsto nagrad, med njimi nagrado Ingeborg Bachmann in nagrado Bruno Kreisky za politično knjigo leta 2011. Foto: BoBo
Prizor iz predstave Angel pozabe
Roman Angel pozabe so krstno uprizorili v ljubljanski Drami v režiji Igorja Pisona. Na Festivalu Borštnikovo srečanje oktobra v Mariboru sta za vlogi v predstavi nagradi za igro prejela Barbara Cerar in Janez Škof. Poleg njiju v predstavi igra še Saša Pavček. Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan

Nagrado mira ustvarjalkam na področju književnosti in premišljevanja o književnosti in kulturi podeljuje ženski odbor slovenskega centra PEN za izjemne dosežke na področju književne ustvarjalnosti in celostne osebnostne drže. Z njo želijo doseči večjo prepoznavnost slovenskih ustvarjalk tako v javnosti kot znotraj stroke ter okrepiti njihov simbolni položaj na polju književnosti in kulture.
Velik družbeni učinek romana Angel pozabe
Majo Haderlap so za nagrado predlagali že lani, predlagale pa so jo štiri ustanove nekoč različnih nazorskih usmeritev in stanovskih opredelitev. Žirija ji je nagrado prisodila zaradi izjemnih literarnih oblik in globokega družbenega učinka njenega romana Angel pozabe v evropskem prostoru ter tudi zato, ker v Sloveniji, drugače od tujine, še ni bila deležna nobene nagrade.
Zanjo se je žirija odločila tudi zato, ker želijo z nagrado preseči državne in jezikovne meje ter doseči celoten slovenski kulturni prostor - torej odpirati prostor in presegati predsodke, kot je poudarila predsednica žirije za nagrado Barbara Simoniti. Poleg nje so žirijo sestavljali še Andrej Detela, Katja Mihurko-Poniž, lanska nagrajenka Jolka Milič in Irena Novak Popov.
Člani žirije so izmed 18 predlogov, ki so prispeli na letošnji razpis, v ožji izbor uvrstili pet avtoric, ki so se jim zdele najbolj izstopajoče bodisi po odličnosti literarnega dela bodisi po življenjski integriteti oziroma zavzemanju za človečnost. Na koncu so se soglasno odločili za Haderlapovo.
Kmalu bo izšel angleški prevod Angela pozabe
Haderlapova bo prejela diplomo mire, kipec akademskega kiparja Jiržija Kočice, ki je s svojo umetnino mecen literarne nagrade mira 2014, in denarno nagrado v višini 1000 evrov. Nagrado ji bodo izročili v soboto, 22. novembra, ob 17. uri v Narodni galeriji.
Kot je pojasnila Simonitijeva, nagrado mira podeljujejo v sklopu Slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu, a so termin zaradi nagrajenke prestavili. Haderlapova se bo namreč v času knjižnega sejma mudila v Veliki Britaniji, kjer bo izšel angleški prevod njenega Angela pozabe.
Nagrada mira je potrebna, čeprav ne more odpraviti preteklih nepravičnosti
Na letošnji razpis je prispelo 18 predlogov, kar je po besedah Simonitijeve 50 odstotkov več kot lani. Nabor imen je po prepričanju žirije pokazal, da je nagrada mira v slovenskem prostoru potrebna in da ena sama nagrada ne more odpraviti nepravičnosti in zamujenih priložnosti, ko so vrhunske ustvarjalke cela desetletja ostajale brez ustreznega odziva strokovne in kulturne javnosti.