Marjan Strojan se je kot prevajalec in urednik uveljavil z izdajami Chaucerja, Roberta Frosta, Jamesa Joycea in z Antologijo angleške poezije. Za Beowulfa in prevod Miltonovega Izgubljenega raja je leta 1996 in 2004 prejel Sovretovi nagradi, za pesniško zbirko Parniki v dežju (1999) pa Veronikino nagrado. Njegova zadnja zbirka, šesta, z naslovom Vreme, kamni, krave pa je izšla leta 2010. Foto: BoBo
Marjan Strojan se je kot prevajalec in urednik uveljavil z izdajami Chaucerja, Roberta Frosta, Jamesa Joycea in z Antologijo angleške poezije. Za Beowulfa in prevod Miltonovega Izgubljenega raja je leta 1996 in 2004 prejel Sovretovi nagradi, za pesniško zbirko Parniki v dežju (1999) pa Veronikino nagrado. Njegova zadnja zbirka, šesta, z naslovom Vreme, kamni, krave pa je izšla leta 2010. Foto: BoBo

Na Društvu slovenskih književnih prevajalcev bo ob 19.30 literarni večer s prevajalcem in pesnikom Marjanom Strojanom. Dvakratni Sovretov nagrajenec bo predstavil nov prevod Canterburyjskih zgodb, ki bo izšel v kratkem pri Cankarjevi založbi, ter angleškega avtorja Geoffreyja Chaucerja, ki je zgodbe spisal po romanju v Canterburyjsko katedralo.

Izbor Canterburyjskih zgodb je v Strojanovem prevodu izšel že leta 1974 v zbirki Kondor, tokratni izbor pa bo, kot je povedal Strojan, obširnejši. Zajemal bo zgodbe, ki jih vključuje tudi večina tujih izdaj. V prejšnji različici sta izšli le dve zgodbi, tokrat bo zgodb približno 18, ob čemer je prevajalec izpustil neavtorske zgodbe in še nekaj drugih, saj si je želel, da delo ne bi preseglo 500 strani, je pojasnil.

"Srednjeveške zgodbe zelo aktualne"
V njih podaja zgodbe romarjev, ki so se dobili v neki gostilni na južnem bregu Temze in skupaj poromali v znamenito Canterburyjsko katedralo. V njej je bil ubit nadškof Thomas Becket, ki je postal svetnik, katedrala pa osrednje angleško romarsko središče. Z romarji se je nekoč na pot odpravi tudi Chaucer, ki je zgodbe, ki so si jih pripovedovali, zapisal na papir, je povedal Strojan.

Srednjeveške zgodbe so po Strojanovi oceni zelo aktualne. Kot je pojasnil, je bilo 14. stoletje obdobje kuge, zaradi česar je pomrla tretjina evropskega prebivalstva. Vrednost človeškega dela se je povečala, kar je povzročilo, da se je morala celotna družba prestrukturirati. To spreminjanje družbe v obliko, ki je dotlej ni poznala, je podobno današnji situaciji, ki od družbe zahteva, da se zaradi krize spremeni.

Chaucer je bil tudi velik kritik institucij, zlasti Cerkve, ki je bila v tistih časih popolnoma skorumpirana. Aktualnost pa se kaže tudi v živosti likov, pri katerih bo bralec, tako Strojan, ugotovil, da se je človek v vsem tem času zelo malo spremenil.